nesreča
Sreda, 5. 8. 2026, 7.29
1 teden, 4 dni
Še vedno brez odgovorov. Urad predsednice molči, Šepec opozarja: Lahko tožijo državo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,76
Predsednica je dejala, da je svojega moža Aleša Musarja o prometni nesreči obvestila okoli enajste ure zvečer. Starše pa je, kot je povedala, o nesreči obvestila šele naslednje jutro po zdravniški viziti.
Urad predsednice republike tudi več dni po prometni nesreči ni odgovoril na več ključnih vprašanj o dogajanju v službenem vozilu predsednice Nataše Pirc Musar. Skopo informacijo o dogodku so v javnost delili šele dan kasneje, identitete spremljevalk niso razkrili, več pomembnih podrobnosti je javnost izvedela šele z zamikom, nekatere informacije je razkrila policija. Profesor kazenskega prava Miha Šepec ob tem opozarja, da je javni interes v tem primeru izrazit, poškodovana sopotnica pa bi lahko zaradi nesreče v službenem vozilu od države zahtevala odškodnino.
Prometna nesreča predsednice republike Nataše Pirc Musar se je zgodila v petek popoldne na primorski avtocesti v predoru Kastelec. V predsedničinem službenem kombiju so bili poleg voznika varnostnika in varnostnice še predsednica ter dve njeni prijateljici. Predsednica si je zlomila ključnico, ena od sopotnic pa se je hudo poškodovala.
Javnost je za nesrečo izvedela šele v soboto, ko je Urad predsednice objavil prvo sporočilo. V njem pa niso razkrili več pomembnih podrobnosti – da sta bili v službenem vozilu tudi predsedničini prijateljici, kdo sta bili, da ena od njiju prihaja iz Rusije (to je pozneje sporočila policija) in da predsednica ter huje poškodovana sopotnica v času nesreče nista bili pripeti z varnostnim pasom. Zadnji podatek je urad potrdil šele več dni po nesreči v odgovorih na dodatna novinarska vprašanja.
Na Siol.net smo Urad predsednice vprašali, kdo vse je bil v času prometne nesreče v vozilu predsednice republike, na kakšni podlagi sta bili dve spremljevalki vključeni v prevoz, ali je takšna praksa skladna z internimi pravili oziroma protokoli urada in varovanja varovanih oseb ter kako odgovarjajo na očitke, da je bil za prevoz predsedničinih prijateljic uporabljen službeni prevoz, ki se financira iz javnih sredstev.
Zanimalo nas je tudi, ali so bili vsi potniki pripeti z varnostnim pasom, zakaj so podatek o tem javnosti razkrili šele več dni po nesreči ter ali glede na odzive javnosti razmišljajo o spremembi načina obveščanja v podobnih primerih.
Na uradu so odgovorili, da so na vsa vprašanja odgovorili že v prejšnjem sporočilu za javnost. Dodatno so pojasnili le, da noben predpis ne prepoveduje vožnje tretjih oseb s predsednico republike kot varovano osebo in da se takšen prevoz izvede na podlagi mnenja varnostne službe ter odobritve predsednice republike.
Na večino zastavljenih vprašanj pa konkretnega odgovora niso podali. Tako še vedno niso razkrili, kdo sta bili osebi, ki sta se skupaj s predsednico peljali v službenem vozilu, niti niso pojasnili, na kakšni podlagi je bil njun prevoz odobren. Prav tako niso neposredno odgovorili na vprašanje o očitkih glede uporabe službenega vozila in varovanja, ki se financirata iz javnih sredstev, za prevoz predsedničinih prijateljic, niti na vprašanje, ali bodo zaradi razprave v javnosti spremenili način obveščanja v podobnih primerih.
Da je bila ena od potnic Rusinja, je razkrila policija
Urad predsednice tudi več dni po nesreči ni razkril identitete spremljevalk. Edino uradno informacijo o eni od potnic je podala policija, ki je sporočila, da je bila ena od sopotnic ruska državljanka. Urad predsednice te informacije sam ni razkril.
Šele v torek popoldne in tudi na vprašanja Siol.net so na uradu potrdili tudi, da predsednica republike in huje poškodovana sopotnica v času nesreče nista bili pripeti z varnostnim pasom. Predsednica po njihovih navedbah svojo neodgovornost obžaluje in si želi, da bi njena izkušnja služila kot opozorilo drugim, da varnostni pas rešuje življenja.
Šepec: Javnost ima pravico vedeti
Profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Mariboru Miha Šepec je v oddaji 24UR ZVEČER ocenil, da je v tem primeru javni interes izrazit in da ima javnost pravico izvedeti, kdo sta bili spremljevalki predsednice. "Vedeti moramo, kdo je bil v avtu, kaj se je dogajalo. To so vse informacije, ki so za javnost pomembne, vseeno gre za osebo, ki je ena najpomembnejših oseb v celotni državi. Tu je velik javni interes, da se ve vse informacije o tem dogodku," je dejal.
Po njegovih besedah se morajo osebe, ki se vozijo v službenem vozilu predsednice republike na protokolarni vožnji, zavedati, da lahko v takšnih primerih prevlada javni interes.
Poškodovana sopotnica bi lahko zahtevala odškodnino
Šepec je komentiral tudi morebitno odškodninsko odgovornost države. Ocenil je, da lahko huje poškodovana sopotnica zaradi poškodb, ki jih je utrpela v službenem vozilu predsednice republike, od države zahteva odškodnino.
Po njegovem mnenju bi pri tem lahko bila uspešna, vendar zaradi dejstva, da sama ni bila pripeta z varnostnim pasom, najverjetneje ne bi bila upravičena do celotne odškodnine, saj bi se upošteval tudi njen prispevek k nastanku škode.
