Petek, 4. 9. 2026, 7.31
1 month, 1 week
Pogovor z izraelsko veleposlanico
Ruth Cohen-Dar: Nočemo pomagati skrajnežem pri vas
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,74
"Tu je dovoljeno biti odkrit antisemit, kar ustvarja občutek nevarnosti. Če si javno prepoznan kot Jud, se lahko znajdeš v neprijetnih položajih, v incidentih s posamezniki." Tako je izraelska veleposlanica Ruth Cohen-Dar opisala opozorila iz majhne judovske skupnosti v Sloveniji. Prihodnji teden bo odprta ambasada Izraela v Ljubljani, naslova do zdaj niso razkrili, da bi preprečili proteste skrajnežev še pred odprtjem. Na odprtje bo prišel tudi izraelski zunanji minister Gideon Sar. Delo veleposlanice, je opozorila, je predvsem izboljšati sodelovanje in popraviti odnose. Priložnosti za to je veliko.
V prihodnjih dneh odpirate ambasado v Ljubljani. Lahko razkrijete, kje bo?
Kraj ambasade je določen. Smo pa previdni. Skrbimo za vse varnostne ukrepe. Ob pravem času bomo objavili tudi naslov.
Je nevarno povedati?
Ni nevarno. Slovenija je zelo varna država. A na družabnih omrežjih in v organizacijah smo priča dogajanjem, ki so usmerjena izrazito proti Izraelu in načrtujejo demonstracije. Želimo zagotoviti, da bi odprtje potekalo, kolikor je mogoče v dobri volji in dobrem vzdušju. In ne v zelo negativnem vzdušju, ki bi ga prinesli dolgotrajni protesti skrajnežev.
Del slovenske politike, tudi najvišji predstavniki, nekdanji premier Robert Golob, zunanja ministrica Tanja Fajon in predsednica Nataša Pirc Musar, so znani po kritičnem, občasno že sovražnem odnosu do oblasti v Izraelu. Ali to pomeni več tveganja za veleposlaništvo in vas osebno?
Raje bi govorila o prihodnosti. O pozitivnih stvareh, ki jih lahko prinesejo dobri odnosi med obema državama. Ne bi gledala nazaj, na ne najboljše čase v odnosih med Izraelom in Slovenijo. Vendar ko ustvarjate vzdušje, ki spodbuja antisemitizem in sovražni govor, ali neutemeljene kritike, ki so usmerjene v ustvarjanje negativne slike o tem, kaj Izrael je, lahko nas kot veleposlaništvo in mene osebno kot veleposlanico postavi v zahteven položaj.
V Sloveniji je veliko migrantov, ki so se v državo pretihotapili, in to tudi z Bližnjega vzhoda, ki ga pretresajo vojne. Ali to povečuje tveganje?
Nisem ocenjevalka tveganj. Za to imamo varnostno osebje. Prepričana sem, da to upoštevajo. A kot sem dejala, prihajamo z dobro voljo, prihajamo z vzdušjem ustvarjanja mostu med državama in ne govorimo o negativnih izzivih. Z izzivi se soočamo tako, kot se je treba, in tako naj tudi ostane.
Judovska skupnost v Sloveniji je razmeroma majhna. Kako ocenjujete njihov položaj in njihov splošni občutek danes?
Večkrat so izrazili skrb glede vzdušja v Sloveniji, še posebej med mandatom prejšnje vlade, ter občutek, da je tu dovoljeno biti odkrit antisemit, kar ustvarja občutek nevarnosti. Če si javno prepoznan kot Jud, se lahko znajdeš v neprijetnih položajih, v incidentih s posamezniki. Veliko je bilo skrbi, bili so grafiti na judovskih ustanovah, na družbenih omrežjih je veliko vsebin, zaradi katerih so posamezni predstavniki judovske skupnosti izrazili skrb. V celoti gledano pa se tukaj počutijo varne.
V Evropi se je nekajkrat pokazalo, da te konflikte spodbujajo tuje države in službe, na primer iz Rusije.
Lahko bi šlo tudi za to. V raziskavah o antisemitizmu obstajajo jasni kazalniki, da akterji na državni ravni, kot so Iran, Turčija, včasih Kitajska in Rusija, igrajo igro – saj veste – destabilizacij demokratičnih družb. Spodbujanje antisemitizma je del tega. Toda del tega je bil tudi lokalno ustvarjen antisemitski govor.
Jugoslavija je po šestdnevni vojni leta 1967 prekinila diplomatske stike z Izraelom. Samostojna Slovenija je imela zelo prijateljske odnose z vašo državo, takšna je bila, na primer, politika Janeza Drnovška. Ali smo bili zadnja leta priča vrnitvi k starim vzorcem?
Jugoslavija je bila del komunističnega bloka, ki je bil sovražen do Izraela. Resolucija Sionizem je rasizem je nastala v tem bloku. Ko se je Slovenija borila za svojo svobodo, je bil Izrael ob njej. Bili smo ena prvih držav, ki je priznala samostojno Slovenijo. Pomagali smo v vojni za neodvisnost, pa tudi pri izvolitvi v Združene narode kot družino narodov. In te dobre odnose smo ohranili čez več kot tri desetletja. Veste, da imamo prihodnje leto jubilej 35 let odnosov med Izraelom in Slovenijo. Mislim, da je dejstvo, da odpiramo veleposlaništvo v Ljubljani, zelo pomembno politično sporočilo tudi javnosti o volji in nameri za ustvarjanje mostu med državama in narodoma.
Te dni je v Sloveniji odmevalo, ker vlada v Svetu EU ni podprla še ene skupne izjave proti gradnji naselij na Zahodnem bregu in se je EU zaradi tega odzvala na nekaj nižji ravni z izjavo Kaje Kallas. V čem je ključna razlika?
Ključna razlika obeh izjav, mislite?
Da.
Ključna razlika je v tem, da Kaja Kallas ne govori v imenu vseh 27 držav.
Govori v imenu EU, Kaja Kallas je predstavnica celotne Unije.
Da, in poznamo njeno linijo do Izraela. Naš zunanji minister je objavil nekaj zelo ostrih opozoril o načinu, kako obravnava Izrael. Zelo moteč zame, pa tudi če vprašate povprečnega Izraelca na ulici, je vtis, da EU išče razloge za obsodbo Izraela, za vse, kar storimo. Naj bo to gradnja, humanitarna pomoč Gazi … Od prvega dne vojne v Gazi je tja vsak dan vozilo na stotine tovornjakov humanitarne pomoči, pa so nas kritizirali kot krivce za pomanjkanja v Gazi. Neutemeljeno, brez upoštevanja dejstev na terenu.
Enako je z načrtom vlade za gradnjo novih stanovanj v tako imenovanem območju E1. Te gradnje so iz načrta, ki je bil sprejet že v času Jicaka Rabina kot predsednika vlade pred več kot trideset leti. Gre za načrt, ki obsega manj kot 500 kvadratnih metrov območja E1. Skupaj s tem bi izraelska vlada zgradila dve glavni cesti med Ramalo in Betlehemom za neposreden in preprost prehod Palestincev med tema mestoma, brez voženj skozi vrsto cestnih zapor, da bi ustvarili povezljivost za Palestince. Vedno je mogoče gledati le eno stran in si od zgoraj misliti, da nam lahko poveste, kakšen je pravi način za spopadanje z našim položajem. Pogovor o ustanovitvi dveh držav poteka, kot da se 7. oktober ne bi zgodil. Kot da se Izrael ni umaknil iz Gaze leta 2005 in dobili za to 7. oktober skoraj dve desetletji kasneje. Napad je pokazal, kje je bila motivacija v dogovarjanju o rešitvi dveh držav in kam popuščanje vodi.
Gibanje Svoboda, stranka, ki je do letos vladala v Sloveniji, je državo Izrael razglasila za krivca, da so izgubili volitve, ker naj bi podjetje Black Cube objavilo pogovore s pomembnimi predstavniki leve politične in ekonomske elite. So vas kot veleposlanico kaj vprašali o tem domnevnem vmešavanju?
Odgovor je: ne. Ne bi želela odpirati političnih vprašanj, to ni moja vloga. Black Cube je zasebno podjetje. Res je, njegove korenine in sedež so v Izraelu, vendar je zasebno podjetje in ni povezano z vlado. Če je bilo storjeno kakršnokoli kaznivo dejanje, ga je treba obravnavati kot kaznivo dejanje. Nisem obveščena, da bi se kaj takšnega zgodilo, a to je stvar slovenskih organov.
Prejšnja vlada je predstavnikom podjetja Black Cube prepovedala vstop v državo s trditvijo, da so kršili zakone. Je bila glede tega kakšna uradna komunikacija z vami?
Odgovor je enak: ne. Niti s katerimkoli drugim uradnim organom v Izraelu.
Je logično, da prepovedo vstop nekomu, ki mu očitajo kazniva dejanja? Storilce običajno iščejo?
To je stvar organov slovenske vlade. Če so kršili zakon v Sloveniji ali storili kaznivo dejanje, se mora to tako obravnavati. To nima nič z Izraelom. In če sem iskrena – naj se malo vrnem –, razprave med kampanjo okoli te tako imenovane afere Black Cube so res dišale po antisemitizmu. Osebno, ker se z antisemitizmom ukvarjam že dolgo in vem, kaj je, se mi je bilo zelo težko zadržati, da se ne bi odzvala. Šlo je za notranje vprašanje, ni moja vloga, da govorim o volitvah pri vas, a očitki so bili značilni za antisemitizem. Kot da Izrael vleče vrvice v ozadju slovenskih volitev. Dajte, no, bili smo sredi vojne na sedmih frontah, poskušali smo preživeti, svojim ljudem smo pomagali preživeti, ko je Iran pošiljal rakete nad nas, ko nas je napadal Hezbolah ... Res mislite, da smo imeli čas za vmešavanje v slovenske volitve? Če ne bi bilo zelo resno, bi bilo smešno, če sem iskrena.
Ob koncu mandata se je prejšnja vlada nepričakovano odločila, da se ne bo pridružila tožbi glede genocida proti Izraelu, čeprav so njeni predstavniki vašo državo prej tega obtoževali. Je Izrael izvajal kakšen diplomatski pritisk nanje?
Absolutno ne in to le dokazuje, da na Mednarodnem sodišču (ICJ) ni resnega primera zaradi genocida. Gre za popolnoma politično tožbo Južne Afrike kot del kampanje za črnjenje Izraela, ki ga blatijo kot genocidno državo ali celo kot družbo z apartheidom. To izvira iz konference v Durbanu leta 2001 in že od takrat poteka ta kampanja črnjenja. To je nesprejemljivo in mislim, da je slovenska vlada ravnala prav, ko se ni pridružila tej lažni tožbi.
Vas je preobrat presenetil?
Na neki način, da, zaradi ravnanja prejšnje vlade, da.
Kljub političnim napetostim v preteklosti, kje vidite največji neizkoriščen potencial za gospodarsko in tehnološko sodelovanje med Slovenijo in Izraelom?
Mislim, da je na področju gospodarstva mogoče veliko storiti. Blagovna menjava med Izraelom in Slovenijo je padla za približno 20 odstotkov med letoma 2023 in 2025 in tu je velik potencial za širitev v dobrobit obeh držav. Izrael je zelo napredno visokotehnološko gospodarsko okolje, Slovenija pa je prav tako zelo napredna, manjša od Izraela, a z Luko Koper in v dobrem položaju za Evropo in Izrael. Veliko je možnosti za širitev tudi na področju visokega šolstva, univerzitetnega povezovanja, raziskovalnega sodelovanja. V okviru programa Obzorje (Horizon) smo imeli s Slovenijo okoli 147 projektov, kar je zelo majhna številka. Z drugimi državami v EU je sodelovanja več. Povračila investicij so nekajkrat višja, ko je partner v projektu tudi Izrael. To so stvari z zelo visokim potencialom za obe državi in mislim, da lahko ustvarimo dogovor in most, namesto da se ob političnih nesoglasjih napadamo. Ohraniti moramo dialog in odprt pogovor s spoštovanjem do stališč obeh strani.
Kaj pričakujete glede Gaze, potem ko je Donald Trump dosegel sporazum, s katerim so se končali spopadi v vojni, ki so jo sprožili napadi Hamasa?
Izrael podpira program predsednika Trumpa. Zelo močno ga podpiramo, kar ste lahko videli z izraelsko zadnjo potezo, ki je omogočila vstop mednarodne komisije in tudi tujih sil za izgradnjo infrastrukture za izvedbo programa predsednika Trumpa. Pomembno pa je najprej doseči, da Hamas položi orožje. Hamas ne sme imeti nikakršne prihodnosti na območju Gaze. Hamas okupira Gazo, tudi ko gre za Palestince, v enaki meri kot napada Izrael. In še naprej govori, da je njihov cilj uničenje Izraela. Po 7. oktobru jim verjamemo, da je to tisto, kar želijo storiti, saj so nam pokazali, česa so zmožni. Ne moremo si dovoliti operativcev Hamasa z orožjem. Orožje obračajo tudi proti lastnim sodržavljanom, proti Palestincem. Bili so poskusi demonstracij proti Hamasu, poskuse protestov so brutalno zatrli tako, da so pobili sodelujoče.
Kako realistična se vam zdi rešitev dveh držav v trenutnih okoliščinah?
Za zdaj ni možnosti niti za razpravo o rešitvi dveh držav. Palestinska uprava potrebuje zelo globoko reformo, da bi ustvarila infrastrukturo, da bi lahko bila partner. Volitev niso imeli že skoraj 20 let, ker vedo, da bi Hamas pridobil, prevzel oblast, Fatah pa ne želi izgubiti svojih položajev. Zagotoviti moramo, da bo palestinska uprava zgrajena na tak način, da bo lahko vodila lastne ljudi in imela normalne odnose z Izraelom. Do tam je še zelo daleč. To kaže tudi praksa plačevanja teroristom. Za vsak napad, ki ga izvedejo – pa če so uspešni, če niso uspešni ali če med napadom umrejo –, njihova družina prejme plačilo. Številke iz raziskav so šokantne.
Potem ko je prejšnja vlada zamenjala poslovno vodstvo in urednike na RTV Slovenija, je ta odpovedala sodelovanje na Evroviziji in prenos dogodka, ker Izrael ni bil izključen. Kako ste gledali na to?
Tisti, ki so razglasili protest, so ga razumeli kot orodje protesta proti politiki. A to je uničevalno orodje, ki ga ne bi smeli uporabljati na področju kulture, znanosti, športa, posla. Lahko se ne strinjamo o politiki, za to so institucije, kjer lahko razpravljamo in predstavimo poglede. Ko se to premakne, s tem škodujemo kulturi in drugim področjem. Posamezni umetniki niti niso razumeli, za kaj gre politiki Izraela. Ko govorimo o kritiki Izraela ali izraelske oblasti, poskušajo delegitimirati in eliminirati Izrael kot državo. Kot judovsko državo. In to je praktično gledano antisemitsko. V Evropi v 30. letih prejšnjega stoletja ali v Sovjetski zvezi v 70. letih ste lahko videli povsem enako ravnanje. Tudi cilj je enak. Na tak način niso dosegli nič dobrega za palestinske cilje in tudi nič za dialog med skupnostma. Na koncu je Izrael sodeloval in evropska javnost je podprla izraelske umetnike. Dosegli so, če se prav spomnim, drugo mesto.
