Repe: Politiki so po osamosvojitvi zasejali nezaupanje do vsega, tudi civilne družbe

Na razpravi ob 70. obletnici dolomitske izjave v dvorani Državnega sveta so razpravljavci podali pogled na tedanje dogajanje in razmišljali o vzporednicah z današnjimi dogodki, dotaknili pa so se tudi vloge Edvarda Kocbeka kot enega od podpisnikov izjave.

Zgodovinar Božo Repe meni, da je Edvard Kardelj z manevrom Dolomitske izjave vprašanje odnosov do jugoslovanskega centra prenesel na težave odnosov znotraj OF, zlasti na odnose med krščanskimi socialisti in OF oziroma med krščanskimi socialisti in komunisti. S tem je po besedah Repeta rešil slovenski odnos do nastajajoče nove Jugoslavije in preprečil poenotenje po konceptu jugoslovanskega vodstva.

Repe je vzporednico med tedanjimi in današnjimi dogodki (ljudskimi vstajami in civilnodružbenimi gibanji, ki sporočajo svoje zahteve po spremembi delovanja politike, op. p.) opisal z naslednjimi besedami: "Kardelj je ohranil OF, čeprav v poenoteni obliki, seveda pa je s tem OF dokončno izgubil značaj gibanja in sprejel piramidalno organizacijsko strukturo, kar je gotovo tudi izziv za aktualne razmere oziroma gibanja, ki nastajajo v Sloveniji danes."

Sumničenja izrečena, še preden se kažejo obrisi kakšne stranke, liste, mreže Vendar je po njegovih besedah Dolomitska izjava predvsem enkraten zgodovinski dogodek, ki mu lahko kakšno aktualnost pripišemo le v zelo posplošeni formi, recimo ko gre za dilemo, ali stranka ali gibanje in vprašanje razcepa ali poenotenja. Repe je ob tem poudaril vprašanje nezaupanja, tega so politiki po osamosvojitvi po njegovih besedah zasejali do politike, znotraj politike, medijev, celo do civilne družbe. "Še preden se sploh kažejo obrisi kakšne stranke, liste, mreže, ki bi izšla iz protestniškega gibanja in vsaj malo pregnetla politiko, se pojavljajo sumničenja, da so v ozadju propadle stranke, ki se želijo vrniti na oblast, delijo se očitki o ugrabitvi gibanja, ljudje, ki so bili kakor koli v politiki ali sodelovali z njo, naj bi bili po preizkušenem zgodovinskem vzorcu kompromitirani in podobno."

Pri nas se že dolgo oddaljujemo od normalnega parlamentarizma Po mnenju filozofa Igorja Pribca je Dolomitska izjava prav gotovo travmatičen dogodek v slovenski zgodovini, sam jo razume kot dogodek, ki je verujoče kristjane v Sloveniji ločil od komunistov, krščanski socialisti, ki bi lahko bili povezovalna sila v Sloveniji, pa so z njo začeli svojo pot navzdol, ki traja še danes. Od razklanosti na dvoje po njegovih besedah nekatere politične opcije še danes živijo in hranijo svoj obstoj.

Tako kot takrat tudi danes velja, da je politika vselej proces nastajanja enega iz mnogega, kar se kaže v enotnosti, in ta jedrna ideja nas povezuje s časom pred 70 leti, ko je bila podpisana Dolomitska izjava, pravi Pribac Tudi zdaj je čas velike stiske, sicer neprimerljiv s tedanjimi vojnimi razmerami, meni Pribac, ki pa je prepričan, da se od normalnega parlamentarizma pri nas že nekaj časa oddaljujemo.