Referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah ne bo

Pobuda za referendum je nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo – AKD Liria. Podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma – potrebujejo 40 tisoč overjenih – bi sicer lahko začeli zbirati 1. septembra, rok za zbiranje pa bi se iztekel 5. oktobra.

Darilo za opozicijske stranke?

Pobudo za referendum bi lahko sicer pobudniki umaknili kadarkoli do dneva glasovanja, a naj bi se po navedbah N1 po več posvetovanjih čez poletje odločili, da to storijo že zdaj. S tem bi namreč omogočili opozicijskim strankam Gibanje Svoboda, SD in Levica, da za novelo zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje. Zaradi aktivne referendumske pobude zakon doslej ni bil objavljen v uradnem listu, zato se opozicija še ni mogla obrniti na ustavno sodišče.

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti novele ter za njeno začasno zadržanje, ki so jo pripravili v SD, svoje pripombe pa so dodali tudi v Levici in Svobodi, bi bila lahko s podpisi najmanj 30 poslancev vložena že v prihodnjem tednu, takoj ko bo zakon – dan po objavi v uradnem listu – začel veljati.

Prevladujejo stališča, da jim lahko ugodi ustavno sodišče

V vrstah pobudnikov so tako po navedbah N1 očitno prevladala stališča, da imajo več možnosti pri ustavnih sodnikih. Slišati je bilo namreč več pomislekov, ali bi jim sploh uspelo zbrati zadostno število podpisov, glede na nekatere raziskave bi bil močno vprašljiv tudi uspeh na morebitnem referendumu. Če pa bi zdaj ustavni sodniki ugodili vsaj začasnemu zadržanju novele, bi to že pomenilo, da bi na novembrskih lokalnih volitvah volili še po starem zakonu, torej bi kot doslej lahko glasovali tudi državljani tretjih držav.

Kaj pa posvetovalni referendum?

Odprto medtem ostaja vprašanje posvetovalnega referenduma na isto temo, ki ga je v petek poleg še dveh za 11. oktober razpisal DZ. Pred tem je več ustavnih pravnikov opozorilo, da posvetovalni referendum o vprašanju, o katerem je DZ že sprejel končno odločitev, ni mogoč. Enako je v svojem mnenju poudarila zakonodajno-pravna služba DZ, ki je zapisala, da bi bil razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev v nasprotju z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi.

Leva opozicija se po informacijah N1 o tem, ali bo na ustavnem sodišču izpodbijala tudi odlok o razpisu posvetovalnega referenduma, še ni uskladila. Medtem ko so se v Levici in SD že jasno izrekli za to možnost, pa imajo v največji opozicijski stranki Gibanje Svoboda še vedno pomisleke. Brez podpisov vsaj 19 od njihovih 29 poslancev pa vložitev zahteve na ustavno sodišče ni mogoča.

Kaj bi se spremenilo

Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resni.ci, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni.

Zakonu nasprotuje več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. Kot so med drugim poudarili, spremembe omejujejo politične pravice skupine prebivalcev, ki so jih pridobili pred 24 leti. Kot so navedli, gre za "osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del". Pod izjavo se je podpisalo več kot 20 nevladnih organizacij.

Da so spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni, so opozorili tudi pri Varuhu človekovih pravic.