SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Razveze: zakaj so otroci običajno dodeljeni materam? Gre za diskriminacijo očetov?

4

termometer

Vsako leto se v povprečju razide nekaj več kot tisoč slovenskih parov, ki že imajo družino. O skrbništvu odločajo centri za socialno delo ali pa celo sodniki, ki pa očitno bolj zaupajo materam.

V Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih (2004-2013) glede na podatke statističnega urada v povprečju nekaj več kot 2400 razvez letno, od tega v povprečju nekaj več kot tisoč parov brez otrok. drugi so ob razvezi morali doreči tudi, komu bodo zaupani otroci.

Več kot tri četrtine otrok dodeljenih samo materam V veliki večini primerov je bilo zaupanje otrok v varstvo in vzgojo dodeljeno ženi: - 77 odstotkov ženi, - 8 odstotkov možu, - 13 odstotkov skupno, - 2 odstotka drugačna rešitev.

Pri tem velja omeniti, da te številke vsebujejo vse primere, tudi tiste, kjer se starša dogovorita sama. Kot se je izkazalo z Analizo odločanja sodišč o vzgoji in varstvu otrok na vzorcu 95 naključno izbranih spisov iz leta 2014, odločitev, komu bo otrok zaupan, starši sprejmejo sami že pred postopkom ali pozneje med postopkom. Le v desetini primerov je moralo odločiti sodišče, pri tem je bil v 20 odstotkih otrok dodeljen očetu.

V teh 95 primerih je bil v 75 odstotkih otrok zaupan mami, v osmih odstotkih očetu, v 16 odstotkih pa je prišlo do skupnega varstva.

Diskriminirani očetje V zadnjem desetletju je bila v teh postopkih obravnava očetov diskriminatorna na vseh ravneh, od CSD do sodišča in izvedencev. "Odločitve in njihove obrazložitve so bile zelo stereotipne, od tega, da otrok do tretjega leta ne sme prespati pri očetu do biološke neprimernosti. Izrazito je bilo preveliko poveličevanje mame," pravi Munc.

Zdaj se trend obrača, uradne statistike po letu 2013 sicer še ni, a Munc navaja, da je bilo v tem obdobju ogromno otrok zaupanih očetom, kar naj bi sodniki argumentirali celo z navedbami, da je "čas mame minil in da je zdaj čas za očete".

Zlorabe in igranje v peskovniku Da so mame do neke mere privilegirane, se strinja tudi odvetnik Boštjan Verstovšek, a dodaja, da njihov cilj ni izvajanje križarskega pohoda, da bi bilo čim več otrok dodeljenih očetom.

"Pomembno je, da se, takoj ko pride do spora med starši, vzpostavi kakovosten režim stikov, ne glede na to, komu je otrok formalno dodeljen z začasno odredbo. Če se to ne zagotovi, se otrok popolnoma odtuji od enega starša, saj ima drugi v času dolgotrajnih postopkov idealno priložnost, da mu opere možgane," pravi Verstovšek.

Ravno dolgotrajni postopki so glavna težava, ki jo dopušča naš sistem. Ti postopki se namreč podaljšuje z različnimi izgovori, vse od spolnih zlorab do nasilja. "Klasičen primer je, da mama očetu naprti spolno zlorabo. Vendar 99 odstotkov teh primerov je takih, da se že iz letala vidi, da to ni resnično." Odvetnik pravi, da mora sodnik, tudi če meni, da je ovadba lažna, določiti sodnega izvedenca, postopek pa se tako še dodatno zavleče.

"Teh zlorab je veliko, kazenskih ovadb, zaradi teh krivih ovadb pa ni. To je kot peskovnik, kjer se tisti, ki dobi otroka, lahko notri igra, kot se hoče. Brez sankcioniranja," še opozarja.

Rešitev? Zamenjati sodne izvedence ali več pristojnosti dati sodnikom. Ob vsem tem se pozablja, da so zaradi spora med očetom in mamo najbolj prizadeti otroci, zato bi te primere morali obravnavati s posebno občutljivostjo, hitrostjo in predvsem previdnostjo.

Nasprotno prihaja do dolgotrajnih in mučnih postopkov ter marsikdaj krivičnih odločitev, kar Munc pripisuje slabi praksi izvedencev, ki odločitev sprejmejo tudi po enem samem razgovoru. Po njegovem bi nestrokovnim izvedencem pravosodno ministrstvo moralo odvzeti licenco, sistemsko pa proces dela razširiti na najmanj od tri do štiri srečanja ter v odločanje vključiti več ljudi – od psihologa za otroke do psihologa za najstnike ter odrasle, kot je praksa drugje po Evropi.

Glede odvzema licence na ministrstvu odgovarjajo, da nalogo razreševanja zaradi nevestnega ali nerednega dela sodnega izvedenca "skrbno izvajajo", samo lani jih je bilo razrešenih pet. A hkrati opozarjajo, da postopka razrešitve ne morejo uvesti, dokler postopek pred sodiščem, v katerem je izvedenec podal svoje mnenje, ni pravnomočno končan.

Na nujnost sprememb opozarja tudi Verstovšek, ki pa med drugim predlaga, da bi namesto sodnih izvedencev več pristojnosti imeli sodniki. Ker gre za občutljivo in specifično področje, bi morali biti sodniki za to področje specializirani, država pa bi morala poskrbeti tudi za dodatna izobraževanja. Tako bi sodnik lahko o nekaterih primerih odločil že sam in ne bi za to potreboval še mnenja treh izvedencev.

Meni tudi, da sodstvo ne bi smelo dopuščati igračkanja v peskovniku in bi moralo tiste, ki zlorabljajo svoje pravice, takoj sankcionirati. "Prepričan sem, da bi lahko potem 95 odstotkov zadev rešili v hipu," je dejal.

Da bi v teh postopkih morali sodelovati posebej usposobljeni sodniki, odvetniki, zagovorniki otrok in izvedenci, se strinja tudi Dolčič. Ob tem poudarja, da otrok ne bi smel biti sredstvo manipulacije nobenega od staršev, ne glede na to, komu ga je sodišče zaupalo. Zato bi morali okrepiti svetovalno delo s staršema, da bi le ravnala v korist otroka.

Kaj pa ukrepi ministrstva? Ukrepi gredo večinoma v smeri snemanja zaslišanja otrok, da bi otroka tako zaslišali le enkrat, na obravnavah pa bi tako uporabljali posnetek. V okviru tega bodo letos izvedli dve usposabljanji za sodnike, tožilce, izvedence, socialne delavce in kriminaliste.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin