PS Lipa vložila novelo zakona o socialnem varstvu

Po njenih besedah novela na pravičen način rešuje status družinskih pomočnikov in ureja njihov status na državni ravni. Žgajner Tavševa je povedala, da se neurejeno stanje na področju družinskih pomočnikov vleče od leta 2004. Dodala je, da je ustavno sodišče sicer naložilo DZ, da pripravi drugačno rešitev. Vendar vladna rešitev "povzroča nove krivice, zato se so odločili za pripravo lastne zakonske rešitve," je še poudarila. Za Lipo je sporna pristojnost glede družinskih pomočnikov Po mnenju vodje poslancev Lipa institut družinskih pomočnikov ne more in ne sme biti del izvirne pristojnosti občin, "saj ni sprejemljivo različno obravnavanje družinskih pomočnikov po njihovem stalnem prebivališču". Ob tem je dodala, da nekatere občine usklajujejo prejemke oz. nadomestila za družinske pomočnike pogosteje od drugih.

Z novelo bi po zagotovilih Žgajner Tavševe prenesli celotno normativno ureditev z lokalnih skupnosti na nacionalno raven. Prepričana je tudi, da bi morali družinskim pomočnikom dodeliti status in pravice, kot jih imajo zaposleni. Po njenih besedah družinski pomočniki nimajo regresa, dopustov in pravice do bolniške. Zatrdila je še, da morajo invalidne osebe same financirati družinske pomočnike.

"Število pomočnikov upada" Žgajner Tavševa je poudarila, da je trenutno le 650 družinskih pomočnikov, njihovo število pa je "bistveno upadlo po zadnjih vladnih spremembah". Po njenih besedah je bilo pred novelo zakona o socialnem varstvu iz leta 2006 1500 družinskih pomočnikov. Meni tudi, da je vladna novela "močno poslabšala status" družinskih pomočnikov.

Vodja poslanske skupine Lipa je še dejala, da so skupaj s Sekcijo družinskih pomočnikov maja izročili ministrici za delo, družino in socialno zadeve Marjeti Cotman peticijo za izboljšanje položaja družinskih pomočnikov s 7000 podpisi. A so, tako Žgajner Tavševa, "naleteli na gluha ušesa". Dodala je, da bodo danes fotokopijo podpisov izročili predsedniku DZ Francetu Cukjatiju.

"Ta zadeva ni politične narave" Predsednica Sekcije družinskih pomočnikov Maja Lombardo, ki je tudi sodelovala na novinarski konferenci, pa je dejala, da "ta zadeva ni politične narave", ampak da hočejo z novelo le rešiti položaj invalidnih oseb in družinskih pomočnikov. Lombardova upa, da bo sedaj ministrstvo za delo k "zadevi pristopilo bolj resno".

"Institut družinskega pomočnika bomo na novo uredili"

Ministrstvo za delo je v odzivu na navedbe Barbare Žgajner Tavš zagotovilo, da bodo institut družinskega pomočnika na novo uredili in nadgradili v zakonu o dolgotrajni negi in zavarovanju za dolgotrajno nego, ki ga aktivno pripravljajo. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je bila lani opravljena analiza delovanja instituta družinskega pomočnika v v Sloveniji, "ki jo je obravnaval tudi matični odbor DZ in ugotovil, da je družinski pomočnik tako za izvajalce kot tudi za uporabnike pozitivna rešitev".

"Namen zakona je celovito urediti področje dolgotrajne nege" Namen zakona o dolgotrajni negi in zavarovanju za dolgotrajno nego je celovito urediti dejavnosti dolgotrajne oskrbe za upravičence, ki zaradi različnih kroničnih stanj in posledic poškodb ter invalidnosti ne morejo skrbeti zase in potrebujejo pomoč druge osebe, pojasnjujejo v sporočilu za javnost. "Osnovni namen zakona je celovito urediti področje dolgotrajne nege in sicer na način, da se integrirajo zdravstvene in socialne storitve, omogoči enakomerna dostopnost do storitev na območju celotne države, zagotovi trajen in stabilen finančni vir," so zapisali.