Prisluhi Lovšetu: Mercator le del vezane trgovine

Dnevnik Pogovor nekdanjega lastnika Diners Cluba Slovenija Tomaža Lovšeta z Dibeliusom bi lahko dokazoval, da je od prodaje Mercatorja odvisna tudi zelena luč Zavarovalnici Triglav za vstop na Hrvaško. Vse več indicev namreč kaže na to, da je prodaja Mercatorja Agrokorju le del vezane trgovine z več sto milijonov evrov vrednimi posli v trikotniku med Slovenijo, Hrvaško in mednarodnimi investicijskimi bankami. Dibelius velja za eno najvplivnejših oseb v mednarodnih finančnih krogih v Evropi in svetu, Lovše pa naj bi z njim tudi zasebno prijateljeval. Investicijskega bankirja je zanimalo, zakaj se Mercator z bankami ob morebitnem umiku Agrokorja ne bi mogel sam dogovoriti o reprogramu. Lovše se je v odgovoru skliceval kar na predsednico slovenske vlade Alenko Bratušek. Ta naj bi v Bruslju dejala, da so za Mercator le tri možnosti: Agrokorjev prevzem, prenos terjatev bank na slabo banko, kar bi terjalo davkoplačevalski denar ali stečaj. Lovše je razkril tudi, da je ob podpisu sporazuma med Agrokorjem in konzorcijem delničarjev Mercatorja s Pivovarno Laško na čelu prejel "lepo provizijo". Ključno je, da sta Lovše in Dibelius ob prodaji Mercatorja govorila še o vsaj nekaj poslih, v katere je tako ali drugače vpleten Goldman Sachs. Med drugim o dokapitalizaciji Agrokorja in vstopanju Zavarovalnice Triglav na hrvaški trg, za Dnevnik poročajo novinarji Primož Cirman, Tomaž Modic in Vesna Vuković. Delo V Delu pišejo o nasilju v šolah, ki ni redek pojav in je odraz družbenih razmer. Vsi se zavedajo, da morajo rešitev skupaj najti predvsem šole in starši. A na nekaterih šolah pristojne službe, učitelji in starši ne znajo ali nočejo sodelovati pri reševanju nasilja v šoli. Kaj narediti potem? Specialni pedagog Marko Juhant je poudaril, da otrok ni kriv, odgovorni so odrasli. Ob poenotenju ljubljanskega mestnega prometa s kartico urbana bi bilo smiselno, da bi jo lahko uporabljali tudi potniki, ki se vozijo z vlakom v okviru ljubljanskega železniškega vozlišča. Vendar za zdaj še ni znano, kdaj bo mogoče z urbano tudi na vlak. Enotna vozovnica za vlake in avtobuse po vsej Sloveniji je sicer predvidena. V teh dneh bo izšel drugi razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor za izbor izvajalca, poroča Delo. Ministrstvo za kulturo bo izbiralo novega predjamskega graščaka za najem gradu. Ministrstvo bo ponudbe odpiralo 10. oktobra, javni razpis se izteče 7. oktobra. Ponudbi iz Postojne bosta verjetno samo dve. Ali lahko Predjamski grad preživi brez Postojnske jame ali pa bo grad z najemnikom, če to ne bi bila Postojnska jama, še ena grajska zgodba o neuspehu? Postojnčani so ponovno pred velikim izzivom in tisti, ki menijo, da bi grad upravljali boljše, kot je to od leta 1949 počela Postojnska jama, lahko napišejo prijavo na javni razpis ministrstva za kulturo, poroča Delo. Večer Povprečna cena rabljenega stanovanja v državi je v prvem polletju znašala 1530 evrov za kvadratni meter, kar je najmanj od začetka leta 2007. V primerjavi z najvišjimi cenami pred krizo so bila v Ljubljani v povprečju stanovanja v prvem polletju cenejša za skoraj 20 odstotkov, v okolici Ljubljane za približno 12 odstotkov. Pod slovenskim povprečjem se je znašel tudi Maribor, kjer je za kvadratni meter stanovanja treba odšteti v povprečju okoli 1100 evrov, torej skoraj petino manj kot leta 2008. Glede na rekordno nizke cene v Geodetski upravi RS pričakujejo postopno ustavitev padanja povprečnih cen, vendar se jim zdi malo verjetno, da bi lahko v urbanih središčih padle pod psihološko mejo tisoč evrov za kvadratni meter, piše Večer. Po zadnjih javnomnenjskih podatkih je vodstvo na strankarski sceni spet prevzela največja opozicijska stranka SDS, piše Večer. To, da dobra tretjina vprašanih vladi sporoča, naj se čim prej sooči s kruto resničnostjo v slovenskem bančnem sistemu in zaprosi za pomoč iz evropskega reševalnega sklada, o kateri se zadnje dni veliko razpravlja, nam veliko pove o tem, kaj si ljudje mislijo o vladi in koliko zaupajo v njene sposobnosti. Neopredeljenih je pri tem vprašanju ostalo malo, dobrih 13 odstotkov, piše Večer. Vloge gospodarstva so se do konca julija letos v slovenskih bankah povečale za osem odstotkov ali za 426 milijonov evrov, vloge gospodinjstev pa so se znižale za 2,9 odstotka ali za 260 milijonov evrov in so znašale 14,5 milijarde evrov, izhaja iz poročila Banke Slovenije o tekočem poslovanju bank. V bankah krepijo vloge nebančnega sektorja, ki so se povečale za 5,3 odstotka za 1,4 milijarde evrov. Samo julija je v banke 305 milijonov evrov naložila država in tako povečala vloge za več kot eno milijardo evrov ali skoraj za polovico v primerjavi s koncem leta 2012, poroča Večer. Finance Javni uslužbenci državi dolgujejo 4,997 milijona evrov v preteklosti preveč izplačanih plač. Največja dolžnika sta UKC Ljubljana in zavod za zaposlovanje oziroma njihovi uslužbenci, ki skupaj dolgujejo 4,871 milijona evrov. Znesek, ki je za proračun sicer dobrodošel, je premajhen za pobot države z javnimi uslužbenci v okviru odprave plačnih nesorazmerij. Država mora namreč javnim uslužbencem izplačati tretjo četrtino odprave nesorazmerij, kar znaša okoli 170 milijonov evrov, pišejo Finance. Vlada se mora do jutri odločiti, ali bo finančnemu holdingu iz Dubaja Emkaan dodelila 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev za oživitev Papirnice Radeče, ki je v stečaju. Emkaan naj bi zanjo in za hčerinsko podjetje Muflon odštel pet milijonov evrov, poročajo Finance. Slovenija je med najslabšimi na svetu po zmožnosti, da privabi in tudi zadrži talente, kaže sveže poročilo Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) o upravljanju človeškega kapitala. Z indeksom so pri WEF preverjali, kako so izbrane države dolgoročno pripravljene na izzive konkurenčnosti na štirih področjih (izobraževanje, zdravje, zaposlovanje in poslovno okolje), pišejo Finance.