Ponedeljek, 2. 2. 2026, 11.47
1 mesec
Premiki po katastrofalnem požaru med dijaki #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,37
Leto po izbruhu požara v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani ukrepe za večjo požarno varnost izvajajo v številnih domovih, zbrali so jih tudi v akcijskem načrtu. Lani so za ureditev požarne varnosti 14 domovom namenili 800 tisoč evrov, so navedli na pristojnem ministrstvu. Ukrepov za večjo požarno varnost so se lotili tudi študentski domovi.
Dijaški dom Ivana Cankarja v Ljubljani je takoj po požaru pristopil k aktivnostim za obnovo prostorov. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje jim je lani v sklopu izvedbe investicijsko-vzdrževalnih del zagotovilo sredstva za namestitev sistema javljanja v dveh stavbah doma ter video nadzor za nočni čas v eni stavbi, pa tudi za izdelavo požarnih elaboratov za vse tri stavbe in za interventno namestitev brezžičnega sistema za javljanje požara, skupno nekaj več kot 98.500 evrov, so na ministrstvu navedli za STA.
Tiste noči se je v Ljubljani odvijala prava drama:
Po njihovih pojasnilih je trenutno v izdelavi projektna dokumentacija za ureditev univerzalne dostopnosti ter izboljšanje požarne varnosti v vseh treh stavbah, ko bosta znana obseg in vrednost potrebnih sanacijskih del, bodo letos pristopili k zagotovitvi sredstev za njihovo izvedbo, so napovedali.
Požar je v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani izbruhnil 30. januarja okoli 4. ure, ko so dijaki še spali. Evakuirali so 363 ljudi, 11 dijakov je bilo ranjenih. Eden je bil močno opečen, nekateri so zaradi vdihavanja dima potrebovali predihavanje, nekaj pa se jih je poškodovalo, ko so skakali skozi okna v prvem nadstropju.
Niso ugotovili, kako je požar nastal
Policija je preiskavo požara maja lani končala s podajo kazenske ovadbe zoper neznanega storilca zaradi sumov storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Prav tako niso ugotovili načina, na katerega je storilec povzročil požar.
Analiza stanja opreme po vsej državi
Po lanskem požaru so sicer opravili analizo stanja opreme požarne varnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih po vsej državi, kjer bivajo učenci in dijaki.
Na takratni poziv za evidentiranje stanja in pripravo načrta ukrepov izboljšanja požarne varnosti so se po navedbah ministrstva odzvali vsi dijaški domovi ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, razen tistih, kjer se izvajajo investicije, v sklopu katerih bo poskrbljeno tudi za ukrepe požarne varnosti. Naknadno so lani avgusta in septembra izvedli še pregled vseh objektov s strani pooblaščenega preglednika, oktobra pa izdelali strokovne presoje požarne varnosti.
Nekateri dijaki so skakali tudi skozi okna, več se jih je poškodovalo.
Lani za ureditev požarne varnosti 14 dijaškim domovom skupno 800 tisoč evrov
"Po pregledu izdelanih presoj je splošna ugotovitev, da so objekti večinoma zgrajeni v času, ko se ob izgradnji stavb ni izdelovala gradbena dokumentacija s stališča požarne varnosti. Tako pri gradnji večinoma ni izvedenih požarnih ukrepov, saj v času gradnje niso bili zahtevani in pogosto stavbe ne dosegajo nivoja požarne varnosti, kot ga zdaj zahtevajo slovenski gradbeni predpisi, ki pa ne delujejo retroaktivno," so pojasnili.
Obenem pa so po njihovih navedbah ugotovili tudi, da so bili od izgradnje na objektih večinoma izvedeni dodatni ukrepi za boljšo požarno varnost, denimo sistemi avtomatskega javljanja požara, požarnih ločitev v objektih in izhodnih evakuacijskih vrat.
Na lani objavljen poziv za predložitev vlog za pridobitev sredstev za financiranje investicijsko-vzdrževalnih del na objektih in opremi dijaških domov so prejeli 27 vlog s 65 različnimi investicijsko-vzdrževalnimi deli v skupni vrednosti 2,31 milijona evrov, od tega je 14 dijaških domov posredovalo vloge za ureditev požarne varnosti v skupni vrednosti okrog 800 tisoč evrov. Po analizi prejetih vlog so bila zagotovljena sredstva za sofinanciranje vseh vlog, vse vloge za ureditev požarne varnosti so bile lani realizirane in financirane, so še dodali. Pojasnili so, da je izvedba ostalih ukrepov iz omenjenega akcijskega načrta predvidena do leta 2028 glede na možnost zagotovitve proračunskih sredstev za njihovo izvedbo.
Ob tem so na ministrstvu lani tudi dopolnili pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva, s čimer so povečali število delovnih mest varnostnika za nočni čas.
Velik odziv študentskih domov
Po požaru v dijaškem domu so izpostavili tudi skrb za požarno varnost v študentskih domovih. Tako so študentski domovi ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije na njegov poziv poslali podatke o aktualnem stanju in o načrtih.
Študentski dom Ljubljana je tako lani namestil sisteme aktivne požarne zaščite, kot so jo že imeli v sedmih domovih, še v dva domova, in sicer v Rožni dolini. Pripravili so tudi načrt za vgradnjo sistema avtomatskega javljanja požara v preostalih 20 študentskih domovih, za pripravo projektne dokumentacije jim je ministrstvo namenilo približno 54.500 evrov, iz lastnih sredstev pa je Študentski dom Ljubljana prispeval približno 26.800 evrov, so navedli na ministrstvu.
Študentskim domovom Univerze v Mariboru so namenili 18 milijonov evrov za celovito prenovo treh domov, kar vključuje tudi požarno varnost. Med 17 domovi so v vseh z izjemo enega nameščene požarne centrale z optičnimi, termičnimi in ročnimi javljalniki požara in gasilni aparati, urejen imajo tudi prenos signala v varnostno nadzorni center, medtem pa je v enem domu zagotovljeno 24-urno varovanje z receptorji in varnostniki, so pojasnili.
Med dodatnimi ukrepi, ki so jih mariborski študentski domovi, izvedli lani, so po njihovih navedbah tudi pregled vseh naprav za javljanje požara in strelovodnih naprav, montaža dodatnih svetilk varnostne razsvetljave ter obnova dotrajanih, izvedba evakuacijske vaje in dodatno usposabljanje zaposlenih za gašenje začetnih požarov in evakuacijo.
Študentski domovi Univerze na Primorskem pa po navedbah ministrstva lani niso prejeli sredstev izključno za izboljšanje požarne varnosti. So pa ob obnovi nepremičnine za nov študentski dom, kar je financiralo ministrstvo, skladno s strokovnimi smernicami zagotovili požarno varnost.
Na ministrstvu so dodali še, da so študentski domovi sistematično pristopili k dvigu požarne varnosti v vseh objektih, stanje varnosti je po oceni ministrstva skladno z veljavnimi predpisi, pri čemer se izvajajo tudi ukrepi za dodatno krepitev ravni zaščite stanovalcev. Kot so napovedali, bodo tudi v prihodnje zagotavljali sredstva za nadgradnjo požarne varnosti.
Inšpektorat: nepravilnosti pri zagotavljanju požarne varnosti v dijaških in študentskih domovih
Stanje v zvezi s požarno varnostjo je lani po tragičnem dogodku v Ljubljani preveril tudi inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Že februarja je opravil nadzor v Dijaškem domu Ivana Cankarja, v okviru katerega so preverjali izdelavo požarnega reda, načrta evakuacije in požarnega načrta, usposabljanje delavcev s področja varstva pred požarom, označitev in prehodnost evakuacijskih poti ter površin za intervencijska vozila, pregled vgrajene in nameščene opreme za varstvo pred požarom v posamezni stavbi, določitve oseb odgovornih za začetno gašenje in izvajanje evakuacije ter vodenje potrebnih evidenc.
Po požaru v Dijaškem domu Ivana Cankarja, 30. januarja 2025
Ugotovili so manjše nepravilnosti v zvezi s požarnim redom in določitvijo odgovornih za začetno gašenje in izvajanje evakuacije, seznanitvijo zunanje varnostne službe s požarnim redom stavb ter označitvijo in ureditvijo površin za intervencijska vozila, ki pa so jih v domu v postavljenem roku odpravili, so na inšpektoratu pojasnili za STA.
Lani so opravili tudi redne nadzore še v 20 dijaških domovih in 54 študentskih domovih. Požarne rede so imeli skladne s predpisi v približno 70 odstotkih dijaških domov in 87 odstotkih študentskih domov, načrti evakuacije so bili ustrezni v 83 odstotkih dijaških in 89 odstotkih študentskih domov. Ugotovili so, da so bile v 67 odstotkih dijaških in 83 odstotkih študentskih domov evakuacijske poti v celoti proste in prehodne. Gasilnike so imeli nameščene skladno s predpisi v približno 90 odstotkih dijaških in študentskih domov, povsod pa so jih vzdrževali skladno s predpisi.
Brez jasnih določil, kdo naj prvi ukrepa
Po njihovih ugotovitvah je imela približno polovica pregledanih stavb vgrajen vsaj en avtomatski sistem aktivne požarne zaščite, ki je v večini primerov redno vzdrževan. Preverjanje stanja usposobljenosti zaposlenih za varstvo pred požarom pa je pokazalo, da izvajajo usposabljanja skladno s predpisi v 80 odstotkih dijaških in v 89 odstotkih študentskih domov. "Nepravilnosti pa so ugotovili tudi pri določitvi oseb, odgovornih za začetno gašenje in evakuacijo, saj jih ni bilo povsod dovolj določenih," so še dodali. Za ugotovljene nepravilnosti so vsem odredili ukrepe in roke za njihovo odpravo.
