Prek Slovenije poleg Južnega toka še en plinovod?

Hrvaški mediji v zadnjih tednih precej pišejo o velikih pričakovanjih hrvaške vlade in tamkajšnjega podjetja Plinacro od projekta Transjadranskega plinovoda. Prek tega naj bi oskrbovali Evropo z zemeljskim plinom neodvisno od vodov, povezanih s predvidenim ruskim plinskim ožiljem Južni tok.

Po Transatlantskem plinovodu naj bi plin v Evropo potoval iz Azerbajdžana, iz črpališča Shah Deniz II v Kaspijskem jezeru, prek Turčije, Grčije in Albanije v južno Italijo in naprej proti severu. Plinovod naj bi meril 800 kilometrov, njegova gradnja naj bi trajala štiri leta in stala dve milijardi evrov.

Vodi tudi prek Slovenije Jutarnji list med drugim navaja, da naj bi se delu Transatlantskega plinovoda v Albaniji, v kraju Fier, priključil krak tako imenovanega Jadransko-jonskega plinovoda. Ta bi tekel prek Črne gore in Hrvaške, nato pa naj bi se pri Splitu priključil na že zgrajeni magistralni plinovod, pot tega bi se nadaljevala proti severu, do Avstrije.

Na skici, ki jo je objavil Jutarnji list, so med povezavami, ki tečejo med Albanijo in Avstrijo, vrisane tudi poti vodov prek območja Slovenije.

Ministrstvo za infrastrukturo: Krak do Slovenije ni predviden "Jadransko-jonski plinovod je plinovod, ki naj bi povezal Albanijo, Črno goro, BiH in Hrvaško. Krak do Slovenije ni predviden. Ministrstvo ne vodi aktivnosti na to temo," se glasi uradni odziv ministrstva za infrastrukturo na vprašanje, ali so navedbe v hrvaškem časopisu utemeljene.

Neuradno: Projekt obstaja, zasnovan je dolgoročno Iz krogov blizu ministrstva za infrastrukturo in prostor smo neuradno dobili drugačne informacije.

Sogovornik, ki ni želel biti imenovan, nam je potrdil, da naj bi v načrtih države obstajal dolgoročni projekt mednarodnega plinovoda, ki naj ne bi bil povezan z ruskim Južnim tokom. Vodi plinovoda, ki naj bi tekel z juga proti severu, prek Hrvaške in nato proti Avstriji, naj bi po navedbah našega sogovornika v Slovenijo vstopili v okolici Jelšan.

Kot pravi, bi "plinovod lahko zaživel v osmih ali desetih letih, morda pozneje". Pri omenjenem projektu naj bi po njegovih besedah sodelovalo tudi podjetje Plinovodi. To je sicer z Gazpromom v Sloveniji lastnik podjetja Južni tok.

Plinovodi pri plinskih projektih sodelujejo v dveh delovnih skupinah Na Plinovodih na vprašanji, ali so seznanjeni s projektom gradnje kraka Jadransko-jonskega plinovoda in ali so morebiti sodelovali pri kakršnih koli pogovorih v zvezi s tem, odgovarjajo zelo splošno: da so operater prenosnega sistema in sodelujejo v delovnih skupinah North-South Gas Interconnections in Central-Eastern and South-Eastern Europe ter Southern Gas Corridor, obe pa delujeta pod okriljem EU.

V zvezi s tem so spomnili na seznam 258 prednostnih projektov skupnega interesa (PCI). Ti projekti bodo, kot je znano, v obdobju 2014–2020 upravičeni do 5,85 milijarde evrov pomoči. Po navedbah Plinovodov so evropski operaterji projekte dolžni načrtovati v okviru razvojnega načrta EU.

Jelšane kot mogoča vstopna točka "Jelšane so mogoča mejna točka za vstop oziroma povezavo s sosednjim hrvaškim prenosnim sistemom ne glede na to, kako se projekt imenuje in kakšen je njegov potek. Ta točka je tudi v okviru projektov PCI obravnavana kot pomembna povezovalna točka več projektov, med njimi tudi tistih, ki bi naj povezovali prenosni sistem v regiji s terminalom LNG na otoku Krku," so zapisali v Plinovodih.

Podatkov o tem, ali pri pogovorih o morebitnem projektu kraka Jonsko-jadranskega plinovoda sodelujeta vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo in prostor, na Plinovodih nimajo.

Dodajajo pa, da je vsaka nova energetska povezava, "posebej do novega vira, dobrodošla zaradi večje zanesljivosti oskrbe."