Pred začetkom volilne kampanje soočenje Janše in Pahorja

Pahor: 65 odstotkov ljudi dobiva plačo, nižjo od povprečne Na uvodno vprašanje voditeljice, ali v Sloveniji živimo bolje kot pred štirimi leti, je Pahor odvrnil, da nekateri bolje, drugi pa slabše. Po njegovih besedah skoraj 65 odstotkov ljudi dobiva plačo, ki je nižja od povprečne. Trdi tudi, da je Slovenija manj sproščena, kot je bila pred štirimi leti.

Janša: Slovenija je najhitreje napredovala v zadnjih štirih letih Po mnenju Janše pa je to, ali nekdo živi bolje kot pred štirimi leti, odvisno od vsakega posameznika. Statistika pa po njegovih besedah kaže, da je Slovenija v zadnjih štirih letih napredovala hitreje kot kadar koli v primerljivem obdobju.

Janša: 11 odstotkov manj ljudi živi pod pragom revščine

Kot je pojasnil, so se med drugim bistveno bolj kot v primerljivih obdobjih povečale povprečne plače, pokojnine in štipendije. Poleg tega se je po njegovo na nekaj več kot 11 odstotkov znižal tudi delež tistih, ki živijo pod pragom revščine, "kar je drugi najboljši rezultat v evroobmočju in tretji v Evropski uniji". Ob tem je omenil tudi nizko brezposelnost in visoko gospodarsko rast.

Pahor: Slovenska gospodarska rast ni nobena posebnost Pahor je odvrnil, da so v strukturi zaposlenih napredovali predvsem tisti z nizko izobrazbo, zato je njihova "dodana vrednost" majhna. Meni tudi, da je v Sloveniji problem pri zaposlenosti mladih do 24. leta in starejših od 50 let. Kot je opozoril, se v javnosti ustvarja vtis, da je bila rekordna gospodarska rast nekaj posebnega v evropskem prostoru. Dejal je, da višjo gospodarsko rast kot Slovenija beleži šest držav v srednji Evropi.

Pahor: V prejšnjih mandatih sta bila dva prevzema, v tem pa jih je bilo 24

Tajkuni so se po mnenju predsednika vlade "zgodili", ker se je koncentracija kapitala dolgo časa dopuščala in ker regulatorni organi niso opravili svojega dela. Pahor sicer priznava, da tajkuni niso le sad tega mandata, opozoril pa je, da sta bila v prejšnjih mandatih dva prevzema, v tem pa jih je bilo 24.

Janša: Prevzemi niso zadeva brez zgodovine Ob tem je omenil domnevni sestanek pri predsedniku vlade leta 2005, katerega namen je bil po Pahorjevo prevzeti Mercator, posredno pa Delo. Premier pa je odvrnil, da je bila "pravljica o sestanku pri predsedniku vlade" že večkrat argumentirano zavrnjena. Da je do prevzemov prihajalo tudi v zadnjih letih, pa po njegovo tudi ni zadeva brez zgodovine.

Na vprašanje, kdo je bolj odgovoren za tajkunizacijo, je Janša dejal, da v SDS, verjetno pa niti v NSi, SLS ali DeSUS ni ljudi, ki bi pred desetimi leti prišli s praznimi aktovkami v določena podjetja, nato pa na hitro obogateli. Po Pahorjevem mnenju pa je tajkunizacija dosegla vrhunec prav v tem mandatu.

Janša: Meja med prav in narobe se briše

Na vprašanje, kam danes sega moč tajkunov, Pahor odgovarja, da v vsakem primeru predaleč, Janša pa pravi, da je ta vpliv bil zelo daleč, vendar se "v zadnjih letih čisti". Na vprašanje, koliko proces tajkunizacije načenja sistem vrednot, pa Janša pravi, da gre za visoko stopnjo degradacije določenih vrednot, meja med tistim, kar je prav in narobe, pa se briše.

Pahor se ne želi izrekati o medijih Posebej sporno se mu zdi, da se v javnih občilih stvari, ki so očitno moralno sporne, enostavno opravičuje in je "vsak, ki napada vlado, dobrodošel, ne glede na to, kaj počne". Predsednik SD pa odgovarja, da se sam ne želi izrekati o medijih, prav tako kot se ne bo izrekal, ali je nekdo kriminalec. Predsednik vlade se mora po njegovem mnenju vzdržati vseh izjav, ki bi se lahko razumele kot pritisk bodisi na medije bodisi na organe pregona.

Katera stranka je zaščitnica tajkunov? Vprašanje, katera stranka je "zaščitnica tajkunov", bo po Pahorjevem mnenju še nekaj časa ostalo brez odgovora, Janša pa poudarja, da "se ve, kdaj so bili kakšni zakoni sprejeti", in sicer v času prejšnjih koalicij, v katerih je bila tudi SD. Pahor na te očitke odgovarja, da Socialni demokrati niso sodelovali pri pisanju zakonodaje, s katero bi namenoma dopuščali hitro bogatenje, poleg tega pa sta v sedanji koaliciji dve stranki, ki sta na oblasti dlje časa, kot je bila SD.

Janša: Še nikogar nisem z imenom in priimkom označil za tajkuna

Premier Janša je odgovarjal na vprašanje, ali je tudi Igor Bavčar tajkun. Kot pravi, so njegova dejanja, če so enaka, ravno toliko sporna kot dejanja drugih. Sicer pa poudarja, da ni še nikogar z imenom in priimkom označil za tajkuna.

Pahor: Z Boškom Šrotom sva se politično razšla Pahorju pa je bilo namenjeno vprašanju o povezavi z Boškom Šrotom in njegovem obisku na prireditvi Pivo in cvetje. Predsednik SD odgovarja, da prireditev obišče vsako leto, sicer pa sta se s Šrotom politično razšla zaradi znanih diskusij o tajkunih.

Pahor v boj s tajkuni s sedmimi ukrepi Na vprašanje, kako v prihodnje nevtralizirati vpliv in moč t.i. tajkunov, Pahor napoveduje sedem ukrepov, med njimi neodvisnost nadzornih institucij, avtonomno in strokovno policijo, usposabljanje kriminalistov ter ustanovitev enotne agencije za nadzor in regulacijo finančnega sistema. Janša pa poudarja, da se vse to že dogaja oziroma se je zgodilo v tem mandatu. Ne strinja pa se, da bi se nadzorni organi združili v agencijo, saj bi s tem prišli v situacijo, kot je bila v prvih letih lastninjenja.

Janša: Dreganje v gradbeni lobij ni slučaj

Voditeljico so zanimali tudi predvideni ukrepi proti dogodkom, kakršen se je zgodil v šentviškem predoru. Po mnenju Pahorja bi morala ena od referenc biti tudi uspešnost doslej opravljenega dela. Kot pa je prepričan Janša, so se nepravilnosti, razni dodatki k pogodbam, podražitve dogajale odkar Slovenija gradi avtoceste. Da se je dregnilo v gradbeni lobi, se po njegovo ni zgodilo slučajno in se ni zgodilo slučajno prav v tem mandatu.

Pahor o privatizaciji Glede privatizacije je predsednik SD povedal, da bi pri podjetjih v zasebni lasti, kjer ima država svoj delež, navadne delnice spremenili v preferenčne, s podjetjem sklenili pogodbo, ki pa bi morala državi garantirati donos. Če bi država ocenila, da podjetje donosa ne prinaša, pa bi se odločila, ali bo delež prodala ali pa bi kako drugače ukrepala.

Pahor Železnic in NLB ne bi privatiziral Železnic Pahor ne bi privatiziral, saj bi po njegovo strateški delež moral ostati v slovenskih rokah. Od bank pa bi vsaj Ljubljanska banka po njegovo morala ostati v večinski slovenski lasti. Kot je še pojasnil, so v SD pri finančnih institucijah in pri infrastrukturi glede hitrega procesa prodaje državnih deležev bolj zadržani kot v SDS.

Janša: Privatizacija bi morala potekati po zgledu NKBM

Janša pa je v zvezi s tem dejal, da je vlada v tem mandatu prišla do transparentnega in poštenega načina privatizacije - do prodaje deležev državljanom, kot je bilo to narejeno pri Novi kreditni banki Maribor. S takšnim načinom bi bilo po njegovo potrebno nadaljevati.

Janša: Razlika med povprečno inflacijo v evroobmočju in inflacijo v Sloveniji se manjša Glede inflacije je premier med drugim še povedal, da se razlika med povprečno inflacijo v evroobmočju in inflacijo v Sloveniji manjša. Skupaj z Grčijo pa je imela Slovenija po njegovih besedah najvišjo inflacijo že v času vstopa v evroobmočje.

Pahor: Slovenija vodi samo v visoki inflaciji Po Pahorjevih besedah je edini kazalec, pri katerem je Slovenija pri primerljivih državah najvišje, kazalec visoke inflacije. Meni, da bi morali v obdobju gospodarske rasti upoštevati to v proračunski politiki tako, da bi ravnali proticiklično. Janša pa je zatrdil, da je vlada storila ravno to, saj je, kot je dejal, v letu 2007 prvič v svoji zgodovini zaključila proračunsko leto s proračunskim presežkom.

Pahor: BDP za zdravstvo bi dvignili na deset odstotkov

Na področju zdravstva je Pahor napovedal, da nameravajo rešiti "sivo cono" koncesionarstva, ki ga je treba pomakniti v javni sektor, in sicer samo tja, kjer je to neizogibno potrebno. Delež BDP za zdravstvo bi dvignili na deset odstotkov, želijo pa močan javni sektor in več ljudi vključiti v dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Janša: Podeljevanje koncesij ni privatizacija Janša ob tem poudarja, da podeljevanje koncesij ni privatizacija. Konkurenca je potrebna, a to ne pomeni, da se zavzemajo za privatizacijo obstoječih zdravstvenih zavodov, ne bodo pa zavirali nastajanja novih zasebnih zavodov. Javno zdravstvo je sicer po njegovih besedah ena dobrih dediščin socializma in ga velja ohraniti.

Pahor: Rešitev mejnega vprašanja ni pogoj za vstop Hrvaške v EU Na vprašanje ali bodo pred vstopom Hrvaške v EU najprej zahtevali rešitev mejnega vprašanja, Pahor odgovarja, da ne. Kot pravi, se tudi od Slovenije ni pričakovalo, da pred vstopom v EU uredi odnose s Hrvaško, zato naj bodo merila enaka. Janša pa poudarja, da ima Hrvaška odprta mejna vprašanja tudi z drugimi sosednjimi državami, zato ne gre le za vprašanje bilateralnih odnosov.

O problemu izbrisanih

Glede izbrisanih in morebitnih odškodnin Pahor podpira zakon, ki bi limitiral višino odškodnin, Janša pa pravi, da je takšen zakon že v parlamentu, pa ga poslanci SD ne podpirajo.

Pahor: Sodelovanje z SDS bi bilo negativna sinergija za državo Predsednik SD po volitvah ne namerava sestavljati koalicije s SDS in Janšo, saj bi bilo, kot pravi, "njuno sodelovanje negativna sinergija za državo". Janša pa poudarja, da proporcionalni volilni sistem avtomatsko narekuje pogajanja za sestavo koalicije, v primeru sestavljanja vlade pa se bodo pogovarjali z vsemi strankami in poskušali oblikovati širšo koalicijo.