Četrtek, 1. 10. 2026, 9.17
1 month, 1 week
Poslanci potrdili rebalans letošnjega državnega proračuna
Janša udaril po prejšnji vladi: Denar ne raste na drevesu. Boštjančič: To je naš uspeh.
S predlogom rebalansa letošnjega proračuna, ki ga je vlada potrdila 10. septembra, so se medtem v zadnjih tednih seznanila že vsa zainteresirana delovna telesa DZ, nazadnje v torek člani odbora za finance. DZ ga bo potrjeval na današnji izredni seji.
DZ je potrdil rebalans letošnjega državnega proračuna. Premier Janez Janša je ob predstavitvi pred poslanci ostro kritiziral finančno načrtovanje prejšnje vlade. Kot je dejal, z rebalansom večinoma popravljajo posledice "slabega in neodgovornega načrtovanja" prejšnje oblasti. Opozoril je tudi na rast primanjkljaja, skoraj 900 milijonov evrov za obresti in dejstvo, da so odhodki državnega proračuna v prvi polovici leta rasli hitreje od prihodkov. Na njegove očitke se je odzval nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič, ki je rebalansu nasprotoval. Po njegovih besedah petodstotna gospodarska rast v prvi polovici leta, najvišja v EU, ni zasluga aktualne vlade, saj je ta mandat nastopila šele junija. "Ta rast ni vaša," je dejal.
"Dokument, ki ga imate pred sabo, ni reformni, je rebalans," je poslancem uvodoma dejal Janez Janša. Po njegovih besedah z njim vlada predvsem zagotavlja denar za že prevzete obveznosti države, javne storitve in naložbe.
Ob tem je premier ostro ocenil ravnanje prejšnje vlade. Po njegovih besedah je ta "sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, pustila zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem".
V rebalansu so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je veljavnem proračunu, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe so višji obrambni izdatki in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
Janša je kot primer navedel tudi dodatna sredstva za plače zaposlenih v osnovnih šolah. Prejšnja vlada je maja po njegovih besedah potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki v prvotnem načrtu niso bile zagotovljene.
"Prerazporeditve imajo seveda svoje meje. Če denar prestavite iz ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je opozoril Janša.
"Denar ne raste na drevesu"
Premier je posebej izpostavil zakonske obveznosti, ki jih v veljavnem proračunu ni bilo. Med njimi je navedel zimski regres, za katerega sredstva po njegovih besedah v letošnjem proračunu niso bila načrtovana, ter zvišanje minimalne plače, ki je povečalo tudi nekatere druge obveznosti države. "Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili," je dejal.
Ob tem je prejšnji vladi očital, da je pred volitvami sprejemala ukrepe brez ustrezno zagotovljenega finančnega kritja. "Prejšnja vlada je pred volitvami delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, finančno kritje zanje pa danes iščemo v tem rebalansu. Seveda se tako države ne vodi," je dejal Janša.
Dodal je: "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec."
Klemen Boštjančič, ki je bil finančni minister v Golobovi vladi, je v razpravi ostro kritiziral predlog rebalansa proračuna za leto 2026. Opozoril je, da je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta zraslo za pet odstotkov, kar je bila po njegovih besedah najvišja rast v EU, vendar je vlada Janeza Janše mandat nastopila šele junija. "Ta rast ni vaša," je dejal in dodal, da se vlada po njegovem mnenju neupravičeno hvali z rezultati, ki so nastali že pred njenim nastopom. Ob rekordni gospodarski rasti in skoraj milijardo evrov višjih prihodkih pa naj bi bil letošnji primanjkljaj kljub temu višji kot lani.Boštjančič je rebalansu očital, da ne vsebuje niti enega varčevalnega ukrepa, racionalizacije ali nastavka za reformo. Po njegovih besedah je proračun zaprt predvsem z uporabo enkratnih virov in proračunskih skladov, med drugim z demografsko rezervo, namenjeno pokojninam prihodnjih generacij. Opozoril je tudi, da se sredstva za zdravstvo znižujejo za 100 milijonov evrov glede na zakonsko določeno višino, medtem ko je za obrambno opremo v zadnjih treh mesecih leta predvidenih skoraj 300 milijonov evrov.
Premier Janša je ostro ocenil ravnanje prejšnje vlade, ki jo je vodil Robert Golob. Po njegovih besedah je ta "sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, pustila zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem".
Primanjkljaj 2,2 milijarde evrov
Rebalans predvideva 16,544 milijarde evrov prihodkov in 18,762 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj državnega proračuna naj bi tako znašal približno 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
Janša je opozoril tudi na dejansko gibanje porabe v prvi polovici leta. Odhodki državnega proračuna so bili v prvih šestih mesecih leta 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju leto prej, medtem ko so bili prihodki višji za 8,4 odstotka. "Če poraba dalj časa raste hitreje od prihodkov, se prostor za razvoj in za ukrepanje ob morebitni naslednji krizi drastično zmanjšuje," je dejal premier.
Ob tem je opozoril na strošek zadolževanja.
"Zadolževanje ni brezplačno kosilo"
V rebalansu je za plačilo obresti predvidenih skoraj 900 milijonov evrov. "Prej, preden sploh govorimo o vračanju glavnice," je poudaril Janša in dodal, da denar, namenjen servisiranju dolga, zmanjšuje prostor za javne storitve in naložbe. "Zadolževanje ni brezplačno kosilo," je dejal.
Po njegovih besedah želi vlada kljub temu ohraniti razvojni del proračuna. Za investicijske odhodke in transfere je skupaj načrtovanih približno 2,4 milijarde evrov.
"Pri vsaki naložbi mora biti jasno, kaj bo prinesla ljudem in ali jo bo mogoče izvesti," je poudaril Janša. Ob tem je kritiziral tudi preteklo prakso, ko je bilo po njegovih besedah veliko proračunskih postavk, ki niso bile realizirane.
Več za šolstvo, socialo in zdravstvo
Glede na sprejeti proračun se sredstva za izobraževanje in šport povečujejo za več kot 200 milijonov evrov, za socialno varnost prav tako za več kot 200 milijonov evrov. Za zdravstveno varstvo se sredstva povečujejo za več kot 70 milijonov evrov.
Janša je ob tem poudaril, da gre predvsem za zagotavljanje kritja obveznosti, ki so nastale zaradi sprememb predpisov. "S temi povečanji se zagotavlja kritje obveznosti," je dejal premier.
Tudi Surs z opozorilom o primanjkljaju
Janša je svoj pogled na stanje javnih financ podkrepil tudi z včeraj objavljenimi podatki Statističnega urada RS. Po njegovih besedah je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP tistega četrtletja.
Premier je zato poudaril, da rebalans ni namenjen ustvarjanju novih reformnih ukrepov, ampak predvsem finančnemu pokrivanju že prevzetih obveznosti, pospeševanju črpanja evropskih sredstev in zagotavljanju sredstev za javne storitve ter investicije.
Ob tem je napovedal, da naj bi rebalans ustvaril tudi podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in višjo blaginjo ljudi.
Janez Janša