Poslanci niso podprli dopolnitev zakona o varstvu osebnih podatkov

Dopolnitve je Pavel Gantar (Zares) predlagal zaradi t.i. afere z diplomatsko depešo, dotikale pa so se nadzora nad telefonskimi klici javnih uslužbencev. "Nepooblaščen nadzor nad prometnimi podatki v hišni centrali MZZ" Kot je uvodoma dejal predlagatelj dopolnitev zakona Pavel Gantar (Zares), je razlog za pripravo besedila "nepooblaščen nadzor nad prometnimi podatki v hišni centrali MZZ". Gantar je tako predlagal, da se med t.i. občutljive podatke uvrsti tudi prometne podatke o elektronskih komunikacijah posameznikov ter da se sicer dovoli obravnavana in obdelava prometnih podatkov, vendar se jih hkrati "anonimizira" do te mere, da ni razvidna identiteta pri odhajajočih in prihajajočih klicih.

Nadzor nad komunikacijskimi sredstvi je ena osrednjih tem debat v Evropi, je opozoril Gantar, ki je spomnil tudi, da je nemško ustavno sodišče določilo, da ne glede na to, ali je računalnik v javni ali zasebni lasti, "delodajalec kar tako in brez ozirov ne more posegati v ta komunikacijski sistem".

"Zakon je ustavno sporen" Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt je pojasnil, da je zakon ustavno sporen, saj predlagane določbe po vsebini ne sodijo v zakon o varstvu osebnih podatkov, pač pa v zakon o elektronskih komunikacijah. Sporna je tudi opredelitev prometnih podatkov o elektronskih komunikacijah posameznika kot občutljivi osebni podatki, je menil Marolt.

Anonimizacija podatkov o klicih pa po mnenju ministrstva predstavlja nedodelano rešitev. Marolt je tako menil, da bi bilo "treba najprej na sistemski način določiti splošna pravila glede varstva zasebnosti na delovnem mestu".

Poslanci so sicer potrdili uradni prečiščeni besedili zakona o tujcih in zakona o osebni izkaznici. Za prvi zakon je bilo 50 glasov za in eden proti, za drugega pa 51 za in eden proti.