Sobota, 4. 3. 2017, 8.49
6 let, 6 mesecev
Poročilo State Departmenta Sloveniji znova očita sodne in administrativne zamude
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
12
Ameriški State Department je v petek objavil poročilo o spoštovanju človekovih pravic po svetu. Poročilo o Sloveniji je večinoma pozitivno, znova pa opozarja na sodne in administrativne zaostanke, diskriminacijo Romov in homoseksualcev v družbi ter nekaj drugih težav. Kot največjo težavo lani navaja zagotavljanje humane obravnave migrantov.
Na splošno ugotavlja, da je bilo največ težav pri zagotavljanju humane obravnave migrantov in prosilcev za azil, ki so skozi Slovenijo odhajali v Avstrijo in naprej v Nemčijo. State Department sicer ugotavlja, da si je vlada prizadevala za urejen tranzit. Omenja opozorilo predstavnika Urada visokega komisarja ZN za begunce ZN (UNHCR) glede zimske namestitve beguncev v šotore ter protest v centru za azilante zaradi počasnega reševanja primerov in pomanjkanja informacij.
Sodni in administrativni zaostanki so še vedno težava, ponekod pa tudi prenapolnjenost zaporov, zamude pri vračanju odvzetega premoženja ter grožnje s tožbami novinarjev zaradi obrekovanja, ki ovirajo medijsko kritiko uradnikov in politikov. Dogajajo se primeri nasilja v družini, korupcije med uradniki in trgovine z ljudmi, sankcije za kršenje delavskih pravic pa niso učinkovite.
Preberite še:
-> Stric iz ozadja ali svetovalec? Kdo je Janez Kocijančič?
-> Rožle Prezelj: Atletika je več kot en posameznik #intervju
Pri delavskih pravicah State Depertment opozarja na zakonodajo, ki ne prepoveduje diskriminacije zaradi sindikalnega delovanja oziroma ne zahteva ponovne zaposlitve delavca, ki so ga zaradi tega odpustili. Uradna meja revščine je 616 evrov na mesec, bruto minimalna plača pa je bila lani pri 790 evrih.
"Veliko pritiskov na novinarje"
Standardi novinarske etike trpijo, ker je veliko gospodarskih pritiskov in nestandardnih oblik zaposlovanja, opozarja poročilo. Novinarji se odločajo za samocenzuro, da bi obdržali delovno mesto. Posebej problematično je zaradi velikih pritiskov novinarsko raziskovanje korupcije med lokalnimi uradniki, dodaja poročilo.
Janez Janša se je v poročilu znašel zaradi izjav o novinarkah in zaradi zadeve Patria.
Poročilo navaja tudi primer Janeza Janše, ki je novinarki označil za prostitutki, za kar je moral vsaki plačati po 6.000 evrov odškodnine. Prvi mož SDS je omenjen tudi glede primera Patria. Poročilo navaja, da je ustavno sodišče razveljavilo njegovo obsodbo in primer vrnilo v ponovno sojenje, sodišče je ugotovilo, da je primer zastaral, višje sodišče pa je na koncu njegovo pritožbo novembra zavrnilo.
Lani so v prvi polovici leta v Sloveniji našteli 59 primerov spolnega nasilja nad osebami, mlajšimi od 15 let, 300-članska judovska skupnost ponovno poroča o stereotipih, ne pa o nasilju, več težav pa je glede Romov in homoseksualcev oziroma transseksualcev.
Poročilo o Romih: težke razmere, segregacija v šolah, težave pri zaposlovanju
Romi živijo v težkih razmerah brez vode in elektrike, vendar obenem v nezakonitih zgradbah in naseljih, zato jim država tega ne more priskrbeti. Slovenska vlada težave rešuje z dialogom, dogajajo pa se primeri de facto segregacije v šolah. Poročilo dodaja, da se Romi poleg diskriminacije v družbi spoprijemajo z občasnim nadlegovanjem ter s težavami pri zaposlovanju, šolanju in življenjskih pogojih.
Poročilo navaja, da je v Sloveniji razširjena diskriminacija homoseksualcev.
Glede homoseksualcev oziroma transseksualcev poročilo navaja, da slovenska zakonodaja prepoveduje diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti, a je razširjena družbena diskriminacija. Operacije spola dela le ena ekipa zdravnikov in Slovenci morajo za to v tujino. Okrog 50 odstotkov homoseksualcev je po anketi iz leta 2014 izjavilo, da so bili žrtve nasilja.
Poročilo dodaja, da v Sloveniji ni zunajsodnih pobojev, mučenja in političnih zapornikov, so se pa zaporniki na Dobu pritožili, da zaradi pomanjkanja osebja oziroma prenapolnjenosti zapora ne morejo opravljati kakšnih del.
Omenili tudi denacionalizacijski primer Radencev
Glede vračanja zaplenjenega premoženja med drugo svetovno vojno ali po njej poročilo omenja primer iz Radencev, kjer naj bi tesne vezi med lokalno upravno enoto in podjetjem Radenska že od leta 1993 preprečevale tuji družini, da bi prišla do svojega premoženja (toplic).
12