Fakulteta za upravo je v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani predstavila raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih in učinkovitosti v slovenski policiji.
Raziskavo z naslovom Vzpostavitev sistema merjenja učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti v slovenski policiji so raziskovalci Fakultete za javno upravo in Ekonomske fakultete opravili z željo, da bi slovenski policiji pripravili orodje, s katerim bi ta lahko spremljala delovanje svojih institucij. Projekt je trajal dve leti, financirala pa sta ga ministrstvo za notranje zadeve in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
Najpomembnejši sta načeli zakonitosti in strokovnosti
Glede na to, da se vse bolj govori o učinkoviti javni upravi, je tovrstno orodje potrebno. Pri projektu se ugotavljali tudi zadovoljstvo v policiji, saj je zadovoljstvo eden ključnih elementov pri delovanju vsake organizacije. Izmerili so tudi, katera načela bolj in katera manj vrednotijo policisti sami. Daleč najvišje na lestvici pomembnosti se je uvrstilo načelo zakonitosti in strokovnosti. Nizko oceno pomembnosti so med policisti dobila načela pravica do stavke, sprejemanje daril in opravljanje drugih dejavnosti.
Najboljša sta PU-ja Maribor in Novo mesto
Pri merjenju uspešnosti so uporabili podatke, ki jih policija že navaja v svojih letnih poročilih, in podatke, ki jih zagotavlja statistični urad, saj niso hoteli ustvarjati novih stroškov. Na podlagi pilotnih podatkov za leto 2010 so ugotovili, da sta najučinkovitejši policijski upravi Maribor in Novo mesto, najmanj pa Policijska uprava Postojna (podatki so še pred združitvijo policijskih uprav). Če upoštevamo samo posamezne vsebinske sklope, so najmanj učinkoviti na področju kazenskih dejanj v PU-ju Celje, na področju javnega redu in miru PU Postojna, na področju cestnega prometa pa so se najslabše odrezali v PU-ju Murska Sobota.
Nezadovoljni s sistemom nagrajevanja, napredovanja in plač
Kar zadeva zadovoljstvo zaposlenih, je anketa, ki je bil izvedena marca 2012, pred zaostrovanjem glede plač in stavko, ki je temu sledila, pokazala, da so v policiji zadovoljni z odnosi in vodenjem, malo manj z delovnimi razmerami, najmanj pa s plačami. Največji padec glede na raziskavo v letu 2002 je doživel sistem nagrajevanja, napredovanja in plač, kar si raziskovalci razlagajo s sprejetjem plačnega sistema leta 2008. Največji napredek v pozitivno stran je opaziti glede delovanja policijskega sindikata in pripadnosti kolektivu.
Upajo, da raziskava ne bo končala v predalu
Na koncu so raziskovalci poudarili, da upajo, da bo policija to orodje uporabljala za svoje strokovne odločitve, kot so združevanje in razdruževanje policijskih uprav. Zavedajo se, da za to ni zagotovila in da to ne bi bil prvi projekt, ki bi končal v predalu, odločitve pa bi se sprejemale na podlagi političnih argumentov. Vodstvo policije se bo zdaj odločilo, ali bo to orodje uporabljalo ali ne.
3
