Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleksander Kolednik

Sobota,
10. 7. 2021,
23.03

Osveženo pred

2 leti, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 9,59

91

Natisni članek

Janez Janša Janez Janša politika vlada Koronavirus Zdravko Počivalšek

Sobota, 10. 7. 2021, 23.03

2 leti, 9 mesecev

Počivalšek odkrito o Janši, Šarcu in Cerarju: To lahko povem brez dlake na jeziku #video

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 9,59

91

"Brez dlake na jeziku lahko povem, da smo se v prvi vladi, v katero me je povabil Miro Cerar, veliko stvari dogovorili, a je šepala uresničitev. V drugi vladi, ki je padla, po moje po neodgovornih dejanjih predsednika vlade, se nismo mogli nič dogovoriti, tako da tudi nismo imeli česa uresničiti," je povedal minister za gospodarski razvoj in predsednik SMC Zdravko Počivalšek. O sodelovanju s premierjem Janezom Janšo pa pravi, da je z njim absolutno zadovoljen: "Je profesionalno. Izmenjamo pač tudi kakšne malo ostrejše besede, ampak sodelovanje temelji na koalicijski pogodbi, v kateri smo se dogovorili o ključnih zadevah."

Zdravko Počivalšek | Foto: Bojan Puhek Foto: Bojan Puhek Predsednik stranke SMC in minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek je rojen 25. novembra 1957. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir agronomije. Prve vodstvene izkušnje je pridobil v letih 1985 in 1986 kot član poslovne skupine, ki je sanirala poslovanje Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah.

Do leta 1994 je bil direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, nato pa direktor družbe Mlekarne Celeia. Leta 1999 je prevzel vodenje zdravilišča Atomske toplice, ki so se pod njegovim vodstvom preoblikovale v blagovno znamko Terme Olimia. Tam je bil kot direktor družbe zaposlen do prevzema funkcije ministra za gospodarski razvoj v vladi Mira Cerarja leta 2014. Isti resor je nato vodil tudi v vladi Marjana Šarca.

Septembra 2019 je na čelu Stranke modernega centra (SMC) nasledil Mira Cerarja. Stranka je po padcu Šarčeve vlade vstopila v vlado Janeza Janše, v kateri je Počivalšek ostal gospodarski minister. 

V intervjuju smo se z njim med drugim pogovarjali o epidemiji in državni pomoči gospodarstvu, delovanju aktualne vlade, perspektivah stranke SMC in o tem, kaj prinaša nastajajoči državni turistični holding.

Gospod minister, grozi nam nov val epidemije. Kaj bi za slovensko gospodarstvo pomenilo, če bi morali zaradi povečanja števila okuženih začeti novo zapiranje javnega življenja? 

Kaj bo, če bo. Nerad pristopam k zadevam na ta način. Pristopiti moramo analitično in narediti vse, da bomo lahko v prihodnje normalno poslovali. Ko govorimo o tem, kaj bo jeseni, je treba povedati, da smo sami najbolj odgovorni za to, da s spoštovanjem ukrepov vzpostavimo pogoje, da bo naše gospodarstvo lahko normalno delovalo. Če se spomnite, smo začeli s premalo cepivi, pa je bilo vse narobe. Zdaj smo prišli v položaj, ko je cepiv dovolj, a že približno en teden stojimo pri 39 odstotkih precepljenih z enim odmerkom.

Mislim, da po kovidni krizi nič ne bo tako, kot je bilo, in da bo odnos do zdravja tisti, ki bo narekoval naš pristop do tega, kako bomo normalizirali svoja življenja. Pozivam vse, ki se odločajo o tem, kaj bi naredili, da se cepijo. Pozivam vse gospodarstvenike, še posebej tiste, ki imajo pri svojem delu stik z drugimi ljudmi. Najbolj odgovorno je, da se cepimo. Sam ne bi želel v to nikogar prisiljevati. Nikogar ne želim strašiti, kaj bo, če bo, a dejstvo je, da je od nas odvisno, kako bomo živeli jutri, zato bomo naredili vse, da v komunikaciji z župani, podjetniki in prebivalci pridemo do tega, da se medsebojno informiramo in razčistimo vsa odprta vprašanja ter naredimo vse, da se bo čim večji delež prebivalstva cepil.

Ne predstavljam si, da ne bi imeli odgovornega odnosa do kratice PCT, ki pomeni prebolevnost, cepljenje in testiranje. To je edina pot za zagotavljanje varnosti na dogodkih. Nekateri se na vsako tako arbitrarno odločitev odzovejo negativno. Jaz sem se moral zaradi potreb svojega dela, pa sem že cepljen z dvema odmerkoma, do tega trenutka testirati že 37-krat.

Še enkrat pozivam vse prebivalce Slovenije, naj delujejo v smeri prizadevanj za svoje zdravje, zdravje vseh nas in normalnega delovanja družbe ter sprejmejo odgovorno odločitev in se cepijo.

Janez Janša
Novice Janša se je zahvalil kolegom iz Višegrajske skupine in zbodel Evropsko unijo #video #foto

Ta teden je DZ potrdil nov paket pomoči gospodarstvu, predvsem gostinstvu in turizmu. Med drugim bodo državljani znova dobili bone. Ste vi osebno zadovoljni s tem, kar je vlada do zdaj naredila za pomoč gospodarstvu v obdobju epidemije? 

Eno leto po začetku kovidne krize smo vsi bolj pametni, zato se moram po svoje miselno prestaviti v obdobje začetka epidemije, da obnovim vse te zgodbe in psihične pritiske, ki smo jih doživljali pri začetku sprejemanja ukrepov. Naše osnovno vodilo, ki se je izkazalo za pravo, je bilo, da se bomo odzvali hitro in v dveh smereh: da bi ohranili čim več delovnih mest, če že ne vseh, in da bi ohranili vsa podjetja. Zakaj? Zato, ker smo sledili izkušnji ekonomske krize iz leta 2008, ko je po nepotrebnem propadlo marsikatero podjetje. Sprejeli smo osem protikoronskih paketov, v katerih je prostora za šest milijard evrov pomoči, v praksi pa je bilo do zdaj porabljenih tri milijarde evrov.

Ključni so bili instrument čakanja na delo, univerzalni temeljni dohodek za enoosebne s. p., delno pokrivanje fiksnih stroškov podjetij, pokrivanje stroškov karanten in skrajšan delovni čas. Vse to je pripeljalo do tega, da je naše gospodarstvo upadlo manj, kot je bilo načrtovano, in da imamo soliden temelj, na podlagi katerega se bomo pobrali hitreje, kot je bilo načrtovano. Računamo, da bomo konec letošnjega leta prišli na predkrizno raven gospodarske rasti in bruto družbenega produkta.

Brezposelnih je bilo pred krizo malo pod 70 tisoč, potem smo narasli čez 90 tisoč, danes pa smo spet na predkrizni ravni, in to kljub temu, da so bile bombastične napovedi nekaterih drastično slabše.

Še en jasen dokaz, da smo naslavljali prava vprašanja in da smo omogočili gospodarstvu, da bo iz solidne baze šlo v obnovo, so bonitetne ocene naše države, ki so take, da ima Slovenija dostop do financ na svetovnih trgih po rekordno nizkih, celo negativnih obrestnih merah. Slovenija tako ni bila primorana v načrtu EU za okrevanje in odpornost izkoristiti dolžniških sredstev, ampak smo vzeli samo nepovratna sredstva, pri čemer se je država na trgih zadolžila ceneje, kot bi se za ta sredstva iz EU.

Vse to je odlično izhodišče.

"Popolnoma odprta vrata puščamo sodelovanju v gibanju Povežimo Slovenijo, a prvi koraki bodo konsolidacija stranke, povezovanje s podobno mislečimi, promocija programa, s katerim gremo na volitve, in iz teh izhodišč narediti platformo za širše sodelovanje tudi s podobno mislečimi centrističnimi strankami." | Foto: Bojan Puhek "Popolnoma odprta vrata puščamo sodelovanju v gibanju Povežimo Slovenijo, a prvi koraki bodo konsolidacija stranke, povezovanje s podobno mislečimi, promocija programa, s katerim gremo na volitve, in iz teh izhodišč narediti platformo za širše sodelovanje tudi s podobno mislečimi centrističnimi strankami." Foto: Bojan Puhek

Trije evropski komisarji naj bi poskušali potrditev slovenskega načrta za okrevanje po pandemiji bolezni covid-19 pogojevati z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, kar naj bi podprl tudi slovenski komisar Janez Lenarčič. Svetovalka za stike z javnostjo v njegovem kabinetu je to sicer zanikala. Kako komentirate zadevo? 

Ne zamerite mi, ampak to, kar preberem v naših medijih, najprej jemljem z rezervo. Navsezadnje so, kar je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na prvi dan našega predsedovanja, nekateri prevajali na malo drugačen način. Ona je govorila eno, spodaj pa je pisalo drugo. To me, moram reči, žalosti. Ni bila napaka. To so zadeve, ki ne vodijo v pravo smer. Obžalujem tudi, da je začetek našega predsedovanja zaznamovalo prerekanje o temah, ki so sicer pomembne, niso pa najpomembnejše. Pomembno je, da smo se kot država odgovorno in dobro pripravili na predsedovanje. Vsebinske zadeve so pripravljene tako, da bomo predsedovanje dobro opravili.

Osebno bom med bolj obremenjenimi v vladi, saj kot minister za gospodarski razvoj vodim dva sveta, in sicer svet za konkurenčnost, pod katerega spadata tudi področje turizma in vesolja, in svet za zunanje zadeve in trgovino. To bo zahtevalo veliko dela v vseh mesecih našega predsedovanja, zato sem vesel, da sem imel priložnost vsem tujim novinarjem predstaviti prednostne naloge našega predsedovanja na teh dveh področjih. Po predstavitvi smo dobili samo vsebinska vprašanja, zato sem vesel, da smo se izognili stvarem, ki so se napihnile in izvozile iz Slovenije.

To govorim zato, ker je tema teh delegiranih tožilcev na tapeti že nekaj mesecev, nihče pa korektno ne pove, da je bil rok za njihovo imenovanje 18. maj, mi pa smo že dva meseca vnaprej morali odgovarjati na ta vprašanja. Dejstvo je, da se je tam zgodilo nekaj stvari in da so različna tolmačenja. Mislim, da ne sme biti nobenega dvoma o korektnosti izvedbe tega, in Slovenija bo to svojo obveznost izpolnila ne glede na to, da je ta instrument prostovoljen in da v njem sodeluje samo 22 od 27 članic.

Druga stvar je, da je bil naš načrt za okrevanje in odpornost potrjen. Verjamem, da bomo ta načrt za okrevanje in odpornost, ki za gospodarstvo namenja 427 milijonov evrov, uresničili v pravo smer.

Vsak mora nositi odgovornost za svoja dejanja. Jaz jo nosim za to, kar počnem kot minister in član vlade. Po tisti prvi seji z evropsko komisijo sem bil absolutno zadovoljen z vsebinskim delom diskusije o prioritetah predsedovanja, potem pa je nekaterim uspelo vso to pozitivno zgodbo preusmeriti na razpravo o stvareh, ki so pomembne, niso pa ključne. Pričakujem, da se bomo na tem področju vedli odgovorno, tako mi pri nas v Sloveniji kot tudi vsi v Evropski komisiji. Slovenija ni banana republika. Smo samostojna in neodvisna država, ki živi od svojega dela, in nam na tem področju ne bo nihče zviška narekoval nekaterih zadev. Naredili bomo pa vse to, kar je potrebno, da bomo vse svoje obveznosti izpolnili.

Sardinija
Novice Potovanje na otok nesmrtnih, ki razkriva skrivnost Evrope

Janševa vlada je že tretja zapored, v kateri sodelujete kot minister. Politično kariero ste začeli v vladi Mira Cerarja, nato ste ministrovali tudi v vladi Marjana Šarca. V kateri vladi ste se počutili najbolje?

Po svoje sem v politiko zašel po naključju, čeprav zdaj, ko pogledam nazaj, vidim, da sem v njej že kar nekaj časa in da se je kar čez noč zgodilo, da sem že v tretji vladi. Moram poudariti, da so med njimi razlike. Brez dlake na jeziku lahko povem, da smo se v prvi vladi, v katero me je povabil Miro Cerar, veliko stvari dogovorili, a je šepala izvedba. V drugi vladi, ki je padla, po moje po neodgovornih dejanjih predsednika vlade, se nismo mogli nič dogovoriti, tako da tudi nismo imeli česa uresničiti.

V tretji vladi pa smo se zavestno odločili, da bomo pogledali naprej, da bo delovanje osredotočeno na stvari, ki bodo vplivale na slovensko družbo, gospodarstvo in preostale podsisteme na način, da bo pri nas bolje. Pogoji sodelovanja so trdi, tako kot v vsaki vladi, a tisto, kar se dogovorimo, drži in se uresniči. S tega zornega kota absolutno ocenjujem, da je bila odločitev SMC prava. Po rezultatih imamo kaj pokazati, ne glede na to, da je percepcija drugačna, ampak to je že zgodba, v kateri lahko debatiramo o tem, ali so naši mediji svobodni, javni oziroma takšni ali drugačni. Seveda pa ni to težava medijev, ampak nas, da bomo znali Slovenkam in Slovencem dokazati, da je to, kar smo naredili, dobro in pozitivno.

Ste zadovoljni s sodelovanjem s predsednikom vlade?

Absolutno. Je profesionalno. Izmenjamo tudi pač kakšne malo ostrejše besede, ampak sodelovanje temelji na koalicijski pogodbi, v kateri smo se dogovorili o ključnih zadevah. O stvareh, ki se na novo pojavljajo, pa izmenjujemo stališča. Jaz sem človek dogovora. Včasih me ta napornost muči, ampak nazadnje lahko rečem, da so zadeve, o katerih se dogovorimo, uresničene, to pa je zame kot gospodarstvenika ključno.

"Država nima kaj iskati v hotelskem poslu." | Foto: Bojan Puhek "Država nima kaj iskati v hotelskem poslu." Foto: Bojan Puhek

Vam je mogoče kaj žal, da morda namesto Igorja Zorčiča, ki je pozneje zapustil poslansko skupino SMC, za predsednika državnega zbora ob vstopu v Janševo vlado niste predlagali Mira Cerarja?

Kaj bi bilo, če bi bilo. Brez če bi bila čebula bula. To je pregovor, ki ga jaz upoštevam. Za zadeve, ki so mimo, ni vredno izgubljati besed. Moj pogled je usmerjen v prihodnost. Iščemo rešitve, ki nam bodo omogočale, da bomo zadeve dobro vodili naprej. Vse, kar sem predlagal, sem predlagal v najboljši veri. Treba je še enkrat povedati, čeprav je to javnosti že znano, da je bil kljub vsemu prvi kandidat za predsednika državnega zbora Miro Cerar, a je bila zaradi spleta okoliščin odločitev drugačna. Ampak to je že zgodovina.

Na nas je, da zdaj iščemo način, kako bomo ta mandat končali čim bližje rednim volitvam. Verjamem, da se bo to zgodilo. Ob tem bomo vsi ministri SMC naredili to, kar je potrebno za uresničitev koalicijske pogodbe, v vmesnem obdobju pa se trudimo za obnovo in ponoven zagon stranke na terenu. Septembra bomo imeli kongres, na katerem bomo postavili izhodišča za nove volitve, predebatirali in izvedli povezovanje s sorodnimi in podobno mislečimi strankami ter dopolnili kadrovsko strukturo organov stranke.

Na tem področju sem optimist. Verjamem, da Slovenija potrebuje politični center. Mi želimo biti liberalno-gospodarska stranka centra. Ne leva ne desna stranka, ampak stranka, ki bo vnesla stabilizacijo v ta bolestno polariziran slovenski politični prostor, v katerem nismo zmožni reševati niti najpreprostejših vprašanj, ne da bi se vračali 70 let nazaj. Leta 2021 ni pomembno, kdo je zmagal leta 1945, čeprav to vsi vemo, ampak je pomembno, kako bomo zadeve zastavili za prihodnje, da bodo naši otroci leta 2030 ali pa že jutri želeli živeti v Sloveniji in da bodo imeli pogoje za to.

Pri tem je ključna usmeritev SMC v enakomeren razvoj regij, za kar si prizadeva tudi aktualna vlada, da bodo mladi v vsakem delu Slovenije lahko dobili dobro plačano delo ter si ustvarili poslovno kariero in družino.

Bo jesenski kongres SMC tudi volilni?

Kongres bo vsebinski, po potrebi tudi volilni. To stranko bom pripeljal na volitve in verjamem, da bomo vse ukrepe za prihodnost pripravljali v soglasju in v dobrobit te stranke. To sem na kongresu leta 2019 ob izvolitvi tudi obljubil.

Bo šla SMC na volitve skupaj z Zelenimi Slovenije in SLS kot del gibanja Povežimo Slovenijo?

Naš cilj je, da se kot stranka profiliramo v centru in z gospodarsko noto. Se pravi podobni, liberalno-gospodarsko misleči se bomo povezali v stranko, ki se bo imenovala tako, kot se zdaj imenuje, ali pa bomo ime spremenili. Ne bomo se povezovali s tistimi, ki imajo drugačne programe, ne zavračamo pa sodelovanja. Popolnoma odprta vrata puščamo sodelovanju v gibanju Povežimo Slovenijo, a prvi koraki bodo konsolidacija stranke, povezovanje s podobno mislečimi, promocija programa, s katerim gremo na volitve, in iz teh izhodišč narediti platformo za širše sodelovanje tudi s podobno mislečimi centrističnimi strankami.

S katerimi strankami konkretno se boste združili?

V tej fazi lahko rečem samo to, da s tistimi, ki imajo liberalno-gospodarske vrednote kot mi. Kar nekaj je takšnih zunajparlamentarnih strank. Pogovarjamo se tudi s kakšno parlamentarno stranko, seveda pa morata za vsak zakon biti dva, in dokler se o zakonu ne dogovorimo, ne bom bolj konkretno govoril o teh zgodbah. Lahko rečem le, da se bomo s tem ukvarjali tudi na predvolilnem sodelovanju z gibanjem Povežimo Slovenijo.

Glede na to, da se pogovarjate tudi s parlamentarnimi strankami, je torej povezovanje z LMŠ in SAB še v igri?

Jaz sem oseba, ki ni nikoli zavrnila pogovora z nikomer, seveda bomo pa lažje sodelovali s tistimi, ki so na to pripravljeni in niso izključujoči. Mislim, da parlamentarna kultura zahteva, da bi se po vsakih volitvah vse stranke usedle skupaj in izmenjale stališča. Obsojam vnaprejšnja izključevanja, zato je pomembno, da obdržimo svojo sredinsko povezovalno držo. Tudi SMC je bila, je in bo Stranka modernega centra. SMC ni stranka modernega levega ali desnega centra. Zato zavračamo vnaprejšnja izključevanja.

Žiga Turk
Mnenja Žiga Turk: Izdelovanje nesoglasja

Boste, če bo to potrebno za obstanek vladne koalicije, odstopili kot minister in se vrnili kot poslanec v državni zbor ter tako koaliciji zagotovili dodaten glas?

Lahko jasno in glasno povem, da bomo naredili vse, da ta vlada mandat opravi do konca. V tem trenutku imamo stabilno večino, da uresničimo projekte iz koalicijske pogodbe. Kaj bo, če bo, v tem trenutku ne bom ugibal, je pa dejstvo, da sebe vidim tukaj, kjer sem, pri realizaciji projektov, povezanih s koalicijsko pogodbo, predsedovanju Svetu EU in z uresničitvijo načrta za okrevanje in odpornost. To so moje tri glavne naloge in s tem se bom ukvarjal najmanj naslednjega pol leta.

Kakšno strategijo, menite, da bo ubrala leva politična opcija? Bodo šli na volitve z novim obrazom ali bodo po volitvah za predsednika vlade poskušali postaviti nekoga novega, na primer Sandija Češka, o katerem se zadnje dni veliko govori? 

Vedno sem imel svoj fokus usmerjen v podjetje, ki sem ga vodil, zdaj ga se osredotočam na stranko in vlado, ki ji pripadam. V rokah opozicije je, da se odloči, kaj bo naredila, sem pa tudi na svoji koži izkusil, da novi obrazi sami po sebi ne rešijo težave, ki je, da vsa slovenska politika ni sprejela logike gospodarstva. To se je prilagodilo zahtevnim postglobalnim razmeram, mi pa z vzorcem vedenja v politiki, ki je veljal v devetdesetih letih, za nekatere še prej, ne moremo biti kos izzivom prihodnosti.

Jaz si želim, da se zgodi takšna transformacija vsega političnega prostora, da bodo ključna vprašanja, o katerih se bomo prepirali, tista, ki so povezana s prihodnostjo.

Na kaj bi prej stavili: da bomo imeli redne ali predčasne volitve?

Nikoli v življenju nisem stavil. Vse, kar sem do zdaj naredil, sem naredil s svojimi rokami. Znova lahko povem le, da bomo ta mandat dokončali v največji možni meri, ker imamo znanje, sposobnost in parlamentarno večino. 

Kje vidite sami sebe čez dve leti?

To je vprašanje, ki sem ga postavljal kandidatom, ko sem bil direktor podjetja. Tukaj imam malo manj časa, da bi to spraševal kot minister. Sebe najprej vidim kot tistega, ki bo delo, ki ga je začel, dokončal. V prihodnje si pa zagotovo želim umirjenega dela v gospodarstvu. Nerad se zarečem. Če boste pogledali moje izjave v preteklosti, boste odkrili, da sem se zarekel, da ne bom nikoli šel v politiko, pa se je to vseeno zgodilo. Lahko rečem, da si želim delati v gospodarstvu, v realnem sektorju, ker imam znanje in energijo, da lahko na tem področju prispevam več kot na področju politike, ki je zanimiva, ampak mi duševno ni tako blizu.

"Jasno in glasno lahko povem, da bomo naredili vse, da ta vlada mandat opravi do konca." | Foto: Bojan Puhek "Jasno in glasno lahko povem, da bomo naredili vse, da ta vlada mandat opravi do konca." Foto: Bojan Puhek

Se lahko zgodi, da boste kdaj prevzeli kakšen položaj v nastajajočem državnem turističnem holdingu?

Glejte, državni turistični holding je še ena zgodba, s katero se v Sloveniji veliko manipulira. Najprej je treba vzeti na znanje, da je pri nas skoraj 70 odstotkov hotelskih zmogljivosti, s tem mislim na večje hotele v starih podjetjih, v državnih rokah. To se zamolči. In da imamo te zmogljivosti v petih različnih državnih entitetah. Prizadevanja, da naredimo korak naprej, so, da se transformacija tega turističnega potenciala naredi v treh korakih. S transformacijo mislim privatizacijo.

Država nima kaj iskati v hotelskem poslu. Najprej se mora izboljšati upravljanje te razdeljene turistične dejavnosti, kjer se imajo direktorji dobro, rezultatov pa ni. Vem, da mi bodo to zamerili. Ne moremo se naslajati na dobre številke izpred krize, ko smo imeli več kot 16 milijonov prenočitev in več kot šest milijonov gostov na leto. Od tega ne moremo živeti. Turizem moramo preobraziti v smeri butičnega, trajnostnega, vsebinsko in cenovno bogatega turizma. Tega na način, kot ga imamo zdaj, ne moremo storiti.

Prvi korak je koncentracija upravljanja. Če bi jaz odločal, bi se vse upravljavske pravice državnih podjetij prenesle na eno mesto, zadeve bi se lastniško spravile na višjo raven, potem pa se korak za korakom privatizirajo. Pri tem je več idej. Imamo narejeno strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, ki letos poteče in v kateri je to dovolj jasno napisano. Slovenski državni holding je naredil tudi študijo, po kateri bi se zadeve odvile v tej smeri, pri čemer pridemo do tega, da bomo kot država dobili za taka podjetja več, če bodo dobro poslovala. Ne želimo pa si, da bomo to zgodbo "razfrčkali" tako, da bodo podjetja zato, ker poslujejo tako, kot poslujejo, lahek plen.

Tretja zgodba pa je potem skozi privatizacijo tudi vlaganje v turizem. Pomembno je, kdo postane lastnik takega podjetja, ker nam ni vseeno, kaj se bo z njimi dogajalo. Pri čemer se spet pojavi razprava naši in tuji. Turizem je panoga, kjer je taka diskusija še najmanj pomembna. Kdorkoli kupi karkoli, si kupi težavo, ki je tukaj. Delovna mesta v turizmu niso prenosljiva. Hotela ne moreš prestaviti v Romunijo in tam manj plačevati delavce, kot je to mogoče v kateri drugi industriji.

Verjamem, da je to zgodbo treba izpeljati, a se manipulira z njo. Zavajajo tisti, ki bi mešetarsko radi še naprej vplivali na turizem. Vsi naši sosedi so se na tem področju strahovito razvili. Hrvati ogromno vlagajo tudi s pomočjo tujega kapitala. Ne bo napredka, če ne bomo v krvni sistem pripeljali sveže krvi. Želim si, da pridemo do vzpostavitve treh stebrov velikih turističnih podjetij: alpskega, obalnega in termalnega.

Če se vrnem k vprašanju: ničesar ne delam zato, da bi osebno kaj imel od tega. Želim si, da bi jutri s svojo družino in otroki užival na svoji kmetiji in se ukvarjal še z drugimi zgodbami, ne pa političnimi.

Dodobra smo že zakorakali v poletje. Že težko pričakujete počitnice in nekaj oddiha? Kje jih boste preživeli?

Ne vem, kaj so to počitnice, če se malo pošalim. Dejstvo je, da je julij popolnoma poln obveznosti zaradi predsedovanja. Podobni bodo september, oktober in november, ki bodo noro zasedeni. Dopust bom lahko izkoristil avgusta, čaka me še unovčenje lanskih bonov. Najbolj si želim dopusta doma, da pospravim tisto, kar je nepospravljenega zaradi moje službe. Uživam v delu na kmetiji, to zame ni pomembno ekonomsko, temveč je pomembno za mojo dušo. Da si naberem energijo, moč in vztrajnost, da to, kar delamo tukaj, pripeljemo do konca. Ko preživim kak dan v tistem svojem okolju, mi nihče ne more do živega.

Ne spreglejte