Petek, 4. 9. 2026, 15.43
1 month, 1 week
Po mnenju SDS zadržanje zakona o lokalnih volitvah ne bi vplivalo na izvedbo letošnjih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,42
Ostali predlagatelji sprememb zakona se na prošnjo STA za odziv na vloženo ustavno presojo za zdaj niso odzvali.
Zahteva za ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah je legitimna pravica opozicije, menijo v SDS. Zadržanje zakona tik pred volitvami ne bi vplivalo na njihovo izvedbo, saj je že referendumska pobuda onemogočila pravočasne spremembe odlokov o volilnih enotah, volilna pravica tujcev pa vpliva "le na volilne imenike", meni poslanec SDS Andrej Kosi.
"Ustavno sodišče naj odloči, kot bo pač odločilo," je v izjavi za STA po danes vloženi zahtevi opozicije za ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah dejal poslanec SDS Kosi. Kot je dodal, pa sami po pogovorih z različnimi pravniki menijo, da bo ustavno sodišče težko odločilo negativno.
Kaj bo z volilno pravico državljanov tretjih držav?
Volivci se bodo sicer o odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah izrekali na posvetovalnem referendumu, pri čemer Kosi pričakuje "zelo zanimivo dogajanje", še zlasti, če bo večinska volja volivcev drugačna od odločitve ustavnega sodišča. "Kajti ustava je v več členih jasna, da ima oblast ljudstvo, da jo državljani uveljavljajo na volitvah in da imajo volilno pravico vsi polnoletni državljani, torej ne tujci," je strnil Kosi. Volilno pravico pa lahko imajo tujci le v primerih in pod pogojih, ki jih določa zakon in tega je moč spreminjati, je še dodal.
Nasprotniki sprememb so sicer sprva predlagali zakonodajni referendum, a tik pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili, opozicija pa se je danes obrnila na ustavno sodišče. A tudi če bi se to odločilo zadržati izvajanje zakona, ki je v začetku meseca šele začel veljati, po zagotavljanju Kosija to ne bo vplivalo na izvajanje volilnih opravil za izvedbo letošnjih lokalnih volitev, ki bodo začela teči v ponedeljek.
Ne gre za korenite spremembe volilnega sistema
"Zakon je sicer stopil v veljavo, a v bistvu ne vpliva na letošnje lokalne volitve. Volilna opravila so pred vrati in občine ne morejo izvesti celotnega postopka, torej sprejeti odlokov, ali želijo vzpostaviti več volilnih enot ali zgolj eno," je navedel Kosi.
Spremembe zakona namreč posegajo tudi v ureditev pri volitvah v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti. Sprememba zakona v letu 2024 je določila, da se volitve v ožje dele občine izvajajo v eni volilni enoti, sedaj pa bi znova omogočili, da se lahko znotraj posameznega ožjega dela občine oblikuje več volilnih enot, za kar pa morajo občine še spremeniti občinske odloke.
Predlagatelji sprememb so se tako po Kosijevih besedah trudili te sprejeti pravočasno, da bi se občine lahko pripravile na izvedbo, a je bilo s podano pobudo za zakonodajni referendum "tako ali tako onemogočeno, da bi na teh lokalnih volitvah ta zakon veljal".
Bo pa medtem, če ustavno sodišče ne bo zadržalo zakona, veljal odvzem volilne pravice tujcem. Kljub temu, da število volilnih upravičencev med drugim vpliva na število potrebnih podpisov za vlaganje kandidatur za tiste kandidate, ki kandidirajo s podporo volivcev, Kosi pri izvedbi volilnih pravil težav ne pričakuje. Tako tudi zavrača svarila opozicije, da se volilne zakonodaje ne spreminja tik pred volitvami.
Po njegovem videnju v danem primeru namreč ne gre za korenite spremembe. Sprememba, ki je postala "jabolko spora", pa vpliva "zgolj na spremembe v volilnem imeniku". "Vsa ostala načela sistema lokalnih volitev se ne spreminjajo," je sklenil.
