Po čem si bomo zapomnili mandat Branka Masleše?

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša se ne bo potegoval za nov mandat, so potrdili na vrhovnem sodišču. Masleši se mandat izteče novembra, danes opolnoči pa se izteka rok za vložitev kandidatur za nov mandat. Sodni svet pa kljub temu še ni prijel nobene prijave, poroča STA.

Masleša je vodenje vrhovnega sodišča po številnih zapletih v postopku imenovanja prevzel novembra 2010, v času, ko je pravosodno ministrstvo vodil Aleš Zalar.

Vrhovno sodišče je najvišja stopnja sodnega odločanja v Sloveniji. Odloča o pritožbah in zahtevah za revizijo v civilnih, kazenskih, gospodarskih, upravnih ter delovnih in socialnih zadevah. Večinoma obravnava izredna pravna sredstva, to pomeni tista vprašanja, kjer stranke prerekajo uporabo materialnega prava in uveljavljajo najresnejše kršitve postopkov.

Vrhovno sodišče s svojimi odločitvami bistveno vpliva na razvoj sodne prakse in razlago predpisov v državi.

Manjši zaostanki, a veliko nezaupanje v sodstvo

Masleša se v času svojega predsedovanja večkrat pohvali z zmanjšanjem sodnih zaostankov, in sicer da se je število nerešenih zadev leta 2015 v primerjavi z letom 2010 več kot prepolovilo. Slovenija pa ima po ugotovitvah Evropske komisije največ sodnikov na sto tisoč prebivalcev, po številu odvetnikov na sto tisoč prebivalcev pa je na repu lestvice. Slovenska sodišča med državami EU letno v reševanje sprejmejo največ novih civilnih, gospodarskih, administrativnih in drugih zadev.

V času, ko je Branko Masleša predsednik vrhovnega sodišča, je Slovenija postala prvakinja v kršenju človekovih pravic. Foto: Ana Kovač

S 148 kršitvami na milijon prebivalcev se je po ugotovitvah Evropskega sodišča za človekove pravice Slovenija lani znašla v evropskem vrhu po številu kršitev človekovih pravic na število prebivalcev.

Evropska komisija ugotavlja, da je zaznana neodvisnost pravosodja v Sloveniji peta najnižja v Evropski uniji. Glavni razlog za to so politični in gospodarski pritiski in vmešavanje v sodstvo. Na zmanjševanje ugleda in avtoritete pravosodja v javnosti se je Masleša odzval z besedami: "Od našega dela ni veliko odvisno, kakšna bo naša percepcija v javnosti. Praviloma se dogaja, da drugi narekujejo ta diskurz in je naš položaj defenziven."

Ustavno sodišče sodbo o Patrii razveljavilo tudi zaradi Masleše

V času Masleševega predsedovanja je bil primer Patria gotovo najodmevnejši primer, s katerim se je ukvarjalo tudi vrhovno sodišče. Ustavni sodniki so ugotovili, da je bila Janezu Janši prav zaradi ravnanja predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše kršena pravica do nepristranskega sojenja. Masleša je namreč sodeloval pri odločanju o zahtevah za varstvo zakonitosti v tej zadevi, nekaj mesecev pred tem pa se je po ugotovitvah ustavnega sodišča v javnem govoru "kritično odzval na destruktivne napade na sodnike, ki zaradi zaveze molčečnosti ne smejo odgovarjati na kritike". Masleša je takrat kritiziral Janševe besede o višjem sodišču, ki je zavrnilo njegovo pritožbo.