Ponedeljek, 20. 4. 2026, 15.13
3 tedne, 6 dni
Posveti se bodo nadaljevali
Pirc Musar: Za izvolitev mandatarja še ni dovolj podpore
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po prvih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin dejala, da potrebne večine še ni, zato se bodo posveti nadaljevali.
Zdaj je jasno, da po prvem krogu posvetovanj nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev. Ustanovna seja DZ je nakazala možnost za oblikovanje vlade Janeza Janše, a je ta danes po posvetu s predsednico zatrdil, da SDS ne sestavlja vlade. V SDS so pripravljeni na vse scenarije – da ostanejo v opoziciji, sestavijo vlado ali pa se ponovno preizkusijo na volitvah, je dodal.
Janša: SDS trenutno ne sestavlja vlade #video
Cigler Kralj povedal, komu bodo prispevali svojih devet glasov #video
Han: Naslednja štiri leta bomo preživeli v opoziciji #video
Križan: Demokrati nadaljujemo pogovore z vsemi, ki nas bodo jemali kot resnega partnerja
Mesec: To je skoraj nemogoče
Resnica po posvetu pri Pirc Musar: “Tretji blok” se je vsebinsko najbolj približal SDS
Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ki kot premier opravlja tekoče posle, je dejal, da se v Svobodi veselijo dela v opoziciji. Morebitno novo koalicijo na desni je označil za koalicijo prevarantov, ki da ne bo imela dolgega veka.
Han in Mesec: koalicija gre v opozicijo, v DZ se že vidi, kam gre zgodba
Da se aktualna vladna koalicija seli v opozicijo, sta ocenila tudi prvaka koalicijskih strank SD in Levice. Predsednik SD Matjaž Han in sokoordinator Levice Luka Mesec sta ocenila, da na obrise nove koalicije na desni sredini nakazuje ravnanje teh strank v DZ. "Nima smisla, da nekateri igrajo zgodbe, kot da nič ni, ko vidimo, da se vlaga zakonodaja, da se sklicujejo izredne seje DZ," je dejal Han. Za Mesca pa sta sestavljanje drugačne vlade ali predčasne volitve "veliko boljši možnosti kot ta, ki se trenutno nakazuje kot najbolj realna".
Cigler Kralj: Devet podpisov za desnosredinsko vlado
Vodja poslancev NSi, SLS in Fokusa Janez Cigler Kralj je medtem ponovil, da delajo vse za nastanek desnosredinske koalicije, ki bi imela rezultat tudi v desnosredinski vladi. "Mi bomo naših devet podpisov prispevali tistemu ali tisti, ki bo lahko na desni sredini pokazal potenco, da lahko sestavi neko desnosredinsko vlado," je dejal. Če desnosredinske vlade ne bo, so pripravljeni tudi na delo v opoziciji, medtem ko predčasne volitve ne bi bile dobra možnost za državo v aktualnih razmerah.
Demokrati: pogovori z vsemi – brez jasnega odgovora o Svobodi
Vodja poslancev Demokratov Franc Križan je medtem dejal, da nadaljujejo pogovore o sestavi koalicije z vsemi in da jim nihče ni bolj ali manj všeč. Na več novinarskih vprašanj, ali to pomeni, da so po petkovem umiku iz pogajanj z Robertom Golobom vendarle pripravljeni nadaljevati pogovore tudi s Svobodo, ni neposredno odgovoril. Je pa dejal, da se bodo pogovarjali s tistimi, ki jih jemljejo kot resnega partnerja in ki komunicirajo prek njihovega predsednika Anžeta Logarja. Želijo pa si raznobarvne vlade.
Resni.ca: vsebinsko najbližje SDS, mandatar še predmet pogajanj
Da so se v stališčih skupaj s t. i. tretjim blokom vsebinsko najbolj približali SDS, pa je medtem dejala vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot. Pogajanja o tem, kdo bo prihodnji mandatar, po njenih besedah v poslanskih skupinah desne sredine še potekajo. Na vprašanje, ali bi Resni.ca za mandatarja podprla tudi predsednika NSi Jerneja Vrtovca, je odgovorila, da je tudi to "ena izmed zanimivih možnosti". Ob tem je zatrdila, da bodo v stranki naredili vse, da predčasnih volitev ne bo.
Neuradno: med imeni za mandatarja tudi Vrtovec in Han
Predstavnika narodnih skupnosti po posvetu pri predsednici svojih stališč nista predstavila javnosti. Po neuradnih informacijah se je v posvetih odprla tudi možnost razmisleka o tretjem mandatarskem kandidatu, ki torej ne bi bil prvak ene od dveh največjih parlamentarnih strank. Ta možnost je sicer manj verjetna in bi bila presenečenje. Med morebitnimi sta zaokrožili dve imeni: prvaka NSi Jerneja Vrtovca in predsednika SD Matjaža Hana.
Rok predsednice: do 10. maja
V prvem krogu lahko kandidata za mandatarja predlaga le predsednica republike, po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin lahko to stori najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji DZ, torej do 10. maja. Pirc Musar je že povedala, da bo to storila, če se bo za izvolitev nakazala zadostna večina, torej najmanj 46 glasov.
V tem primeru mora DZ najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga glasovati o kandidatu za mandatarja. Predsednika vlade voli DZ z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Če se ne nakazuje zadostna večina za izvolitev, pa se lahko predsednica odloči, da kandidata v prvem krogu ne predlaga. O tem obvesti DZ.
Drugi krog: predloge lahko vložijo tudi poslanci
V tem primeru, pa tudi če kandidat ob prvem glasovanju ne dobi potrebne večine glasov, steče drugi krog iskanja mandatarja. V tem krogu pa lahko ob predsednici republike kandidate predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. To lahko storijo v 14 dneh. Če je vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, najprej o kandidatu predsednice, če ta ni izvoljen, pa še o drugih po vrstnem redu vloženih kandidaturah.
Tretji krog: dovolj je navadna večina navzočih
V primeru neizvolitve mandatarja tudi v drugem poskusu se lahko DZ v 48 urah odloči še za tretji krog glasovanj. Tedaj je za izvolitev potrebna zgolj navadna večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednica republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Če je mandatar izvoljen: 15 dni za ministrsko ekipo
Če je izvolitev mandatarja uspešna, mora novoizvoljeni premier najpozneje v 15 dneh po izvolitvi DZ predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.