Volitve 2026
Nedelja, 22. 3. 2026, 12.45
2 meseca, 3 tedne
Parlamentarne volitve 2026
Slovenija odloča: danes volitve, zvečer prvi obrisi zmagovalcev in poražencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,19
Danes Slovenke in Slovenci odločamo, kdo bo prišel v parlament in kdo bo sestavljal vlado.
Danes Slovenija odloča, kdo bo sedel v novem državnem zboru in kdo bo po volilni nedelji najbližje novi oblasti. Za 88 poslanskih sedežev kandidira 1.179 ljudi na 17 listah, prve jasnejše odgovore pa je pričakovati že zvečer. Do 11. ure je na volitvah v državni zbor glasovalo 362.383 volivcev oziroma 21,38 odstotka vseh volilnih upravičencev. Volilna udeležba do 16. ure je bila 50,73 odstotka oziroma je na volitvah glasovalo 859.909 volivcev.
Do 16. ure 50,73-odstotna volilna udeležba
Do 16. ure je glasovalo 859.909 volilnih upravičencev, je v izjavi DVK ob 17.30 pojasnil direktor DVK Igor Zorčič.
Do 16. ure je bila najvišja volilna udeležba v volilni enoti Kranj, kjer je bila 52,49-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Postojna, 48,06-odstotna. Volilni okraj z najvišjo udeležbo je Škofja Loka 2, 62,29-odstotna, najnižja pa v Mariboru 4, in sicer 37,06-odstotna.
Leta 2022 je bila volilna udeležba do 16. ure 49,30-odstotna.
Do 11. ure 21,38-odstotna volilna udeležba
Do 11. ure je na volitvah v državni zbor glasovalo 362.383 volivcev oziroma 21,38 odstotka vseh volilnih upravičencev, je povedal predsednik Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob. Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Novo mesto, 22,7-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Ptuj, 19,5-odstotna.
Med volilnimi okraji je imela najvišjo volilno udeležbo po podatkih okrajnih volilnih komisij Škofja Loka 2 (27,84 odstotka), najnižjo pa Maribor 4 (15,66 odstotka).
Za primerjavo je Golob spomnil na državnozborske volitve leta 2022, ko je do 11. ure glasovalo 21,05 odstotka vseh volilnih upravičencev, končna volilna udeležba pa je tedaj bila 70,97-odstotna. "Letošnja udeležba do 11. ure je torej rahlo višja," je dejal v izjavi za medije v Ljubljani. Dodal je, da za zdaj ne zaznavajo kakšnih posebnosti.
Volišča bodo danes odprta do 19. ure. Po državi jih bo delovalo nekaj več kot 3.100, glasovanje pa bo potekalo tudi na 29 diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini.
Do zaprtja volišč velja tudi volilni molk. Prav zato bo glavnina političnega dogajanja danes na voliščih, zvečer pa pri štetju glasov in prvih odzivih iz strankarskih štabov.
Predčasno je glasovalo manj ljudi kot leta 2022
Že pred današnjim glasovanjem je svoj glas oddalo 81.705 ljudi oziroma 4,8 odstotka vseh upravičencev. To je manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah aprila 2022, ko je predčasno glasovalo 130.151 volivcev oziroma 7,7 odstotka volilnega telesa.
Prav zato bo eden pomembnejših podatkov dneva tudi končna volilna udeležba. Pred štirimi leti je dosegla 71 odstotkov, kar je bila najvišja udeležba po letu 2000.
Robert Golob je predsednik vlade v iztekajočem se mandatu.
V igri je 88 poslanskih mest, kandidira 1.179 ljudi
Za vstop v državni zbor se poteguje 1.179 kandidatov na 17 listah. Kar 15 list ima svoje predstavnike v vseh osmih volilnih enotah.
Med kandidati je nekaj manj kot 44 odstotkov žensk in nekaj več kot 56 odstotkov moških.
Posebej bodo danes glasovali tudi pripadniki narodnih skupnosti. Za poslanca italijanske narodne skupnosti kandidirajo štirje, za poslanca madžarske narodne skupnosti pa dva kandidata.
Prvi neuradni delni rezultati še nocoj
Po zaprtju volišč se bo začelo štetje glasov. Zanj bodo skrbeli volilni odbori, v katerih sodeluje več kot 19 tisoč ljudi. Prve neuradne delne izide je po dosedanji praksi pričakovati še v nedeljo zvečer, najverjetneje do polnoči.
Takrat bo že precej bolj jasno, kdo je dobil največ podpore in kdo bo lahko začel sestavljati morebitno večino.
Po volitvah bo ključno vprašanje, kdo lahko zbere 46 glasov
Po razglasitvi izidov se bo politično težišče preselilo v državni zbor. Novi sklic se mora na ustanovni seji sestati najpozneje v 20 dneh po izvolitvi poslancev, prvo sejo pa skliče predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Predsednica države Nataša Pirc Musar mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji predlagati kandidata za predsednika vlade.
Nato bo sledilo še najpomembnejše povolilno vprašanje: kdo lahko zbere najmanj 46 glasov za izvolitev mandatarja. Predsednica republike mora namreč najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji predlagati kandidata za predsednika vlade. Zato danes ne bo pomembno le, kdo bo relativni zmagovalec volitev, ampak predvsem kdo bo po volilni noči najbližje novi oblasti.
