SiolNET. Novice Slovenija
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Panjan: "Drago Kos naj raje komentira nogometne tekme"

3

termometer

Predsednik okrožnega sodišča Anton Panjan in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša sta podala pojasnila v zvezi s sodbo v zadevi Balkanski bojevnik.

Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan je povedal, da vsebine spisa v zadevi Balkanski bojevnik ne pozna, zato je ne more komentirati. Dejal je, da je razglasitev sodbe za sodišče olajšanje, saj gre za zaključek sojenja na prvi stopnji, ki je bilo za sodišče velik zalogaj. Panjan: Pričakujem pritožbe in odločanje vrhovnega sodišča Ključna za razplet sojenja je bila primerjava dokazov in njihova izločitev, je povedal Panjan. "Povsem logično bi bilo, da bodo vložene pritožbe, pričakujem celo, da bo o zadevi odločala tretja stopnja," je dejal Panjan. "Jasno je, da je javnost razočarana nad izidom. Drugačna reakcija bi bila zame presenečenje. Je pa sodišče uspelo razsojati mimo pritiska javnosti, za katero se je vedelo, kaj pričakuje. Odločitev sodišča je bila pogumna," je sklenil Panjan. Javnost ima vso pravico, da se čudi pozni odločitvi Panjanu se zdi povsem legitimno spraševanje javnosti, zakaj je bila odločitev o izločitvi dokazov tako pozna, kar je bil po njegovem tudi ključni razlog sodnega epiloga v zadevi Balkanski bojevnik, kakršnega smo videli v minulih dneh. "Odločitev sodišča ima logično obrazložitev. Zadeva je bila izjemno obširna, spis ima preko 23 tisoč strani, senat pa je na 82-ih obravnavah stalo nasproti okrog dvajsetz kvalificiranih strokovnjakov obrambe in tožilstva, ki je spisalo obtožnico za 39 kaznivih dejanj," je povedal Panjan. Da je senat zadevo sprocesiral, je bil po Panjanovih besedah objektivno potreben daljši čas. Na zaprošene dokaze čakali skoraj leto dni Drugi razlog za razplet zadeve pa je po besedah Panjana nekooperativnost srbskega sodišča. "Za ključno dokumentacijo je naš senat zaprosil novembra lani. Sprva odgovora s srbskega sodišča ni bilo, prvi njihov odgovor smo prejeli aprila letos, dokumentacijo pa šele septembra, a smo z njo že razpolagali. Potrebno dokumentacijo smo dobili 23. oktobra, senat jo je obravnaval dva dni pozneje, udeležence postopka pa smo z našim stališčem seznanili šestega novembra," je pojasnil Panjan. Če bi dokumentacijo prejeli prej, bi prej reagirali, je še dodal Panjan. Panjan je tudi poudaril, da imata Srbija in Slovenija različne pravne standarde, kar se tiče dokazov. "V Srbiji so za pridobitev dokazov dovolj razlogi za sum, pri nas pa zakon predpisuje utemeljen sum, kar je stopnička več," je dejal Panjan. Na vprašanje, zakaj sodni senat ni prej odločal o izločitvi slovenskih dokazov, je Panjan odgovoril, da so bili slovenski dokazi v neposredni povezavi s srbskimi. "Tako mi je zatrdil predsednik senata," je dejal Panjan. Tožilstvo ni podalo zahteve za zaseg premoženja in uvedbo pripora za štiri obsojene V javnosti je povzročilo precej razburjenja tudi vprašanje, zakaj sodišče ni zaplenilo premoženja obtoženih. "Sodišče lahko odredi zaplembo premoženja takrat, ko prejme ustrezen predlog tožilstva," je razložil Panjan. "Tega predloga ni bilo, zato sodišče o tem tudi ni odločalo." V zvezi z neodreditvijo pripora za včeraj obsojene pa je Panjan dejal, da tožilstvo predloga za uvedbo pripora pred razglasitvijo sodbe ni podalo, zato o tem senat ni odločal. Učinkovitosti sodišča ni mogoče meriti z obsodilnimi sodbami Po njegovem je razglasitev sodbe pričakovano izzvala velik odziv javnosti in udeležencev postopka. Kar Panjan opaža v javnosti, je ocena, da oprostilna sodba za glavne obtožence pomeni neučinkovito delo pravosodja. Panjan opozarja, da v javnosti ni bila dovolj jasno poudarjena ločnica med udeleženci postopka. Zato bo po njegovem treba javnosti predočiti, da je tudi oprostilna sodba lahko uspeh sodišča, sploh, ker naj bi šlo za tako zavržna dejanja. Naloga sodišča kot udeleženca je, da razsodi, pravi Panjan. Učinkovitosti sodišča ni mogoče meriti s tem, ali je koga obsodilo ali ne. Panjan: Drago Kos naj raje komentira nogometne tekme Če je reakcija javnosti, ki je razočarana, za Panjana legitimna, pa zanj niso legitimne reakcije nekaterih po njegovem samooklicanih strokovnjakov, ki so pred dnevi komentirali sojenje. "Izjave o podkupovanju in hišnih preiskavah predsedujočega senatu so bili poskusi diskreditacije," je dejal Panjan, ki je povedal, da ga je razburila izjava Draga Kosa o tem, da je sodišče odločilo, kot bi šlo za čas 25 let nazaj. "Predvsem zaradi tega, ker je ta gospod nekoč sedel na funkciji predsednika protikorupcijske komisije," je razložil Panjan. O njegovi izjavi je Panjan dejal: "Ravno obratno. Pred 25-imi leti bi padla obsodilna sodba, ne pa oprostilna, kot je včeraj, in v tem je napredek." Po Panjanovem prepričanju je veliko večje jamstvo pravne države oprostilna sodba kot pa obsodilna. Po mnenju Panjana Kos nima niti najmanjšnih kvalifikacij, da bi lahko komentiral sojenje. "Gospod Kos ima izkušnje iz sojenja nogometnih tekem, zato lahko komentira nogometne tekme. Nima pa izkušenj iz sojenja na sodišču, zato tega sojenja ne more komentirati," je nekdanjemu predsedniku protikorupcijske komisije vrnil žogico Panjan. O morebitnih ukrepih se bo Panjan še posvetoval s predsednikom senata "Najprej sem se na njegove navedbe odzval sam, brez posveta z drugimi, pozneje pa se je odzval tudi kolektiv kazenskega oddelka sodišča. Predsednik senata se v zadevo ni želel vpletati, ker je želel ostati osredotočen na sojenje," je povedal Panjan, ki pravi, da se bosta o tem, kako ukrepati v zvezi s Kosovimi izjavami, s sodnikom posvetovala zdaj, ko je sodba razglašena. "Trditve Draga Kosa smo preverili tudi na kriminalistični policiji in ni niti najmanjših indicev, da bi bilo kaj narobe," je razložil Panjan. Za varovanje 63 tisoč evrov Panjan je spregovoril tudi o stroških sojenja. Neuradnega podatka, da naj bi sojenje od maja lani do zaključka državo stalo 160 tisoč evrov, Panjan ni mogel potrditi, je pa postregel s podatkom o stroških interventnega varovanja. "V začetku oktobra smo zabeležili 63 tisoč evrov dodatnih stroškov angažiranega varovanja," je pojasnil Panjan. Masleša: Pličanič ne razume načela delitve oblasti Da so pričakovanja in tudi ogorčenje javnosti ob razglasitvi sodbe legitimna, meni tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Je pa prvi sodnik v državi ob tem izpostavil, da se mu zdi neodgovorno sklicevanje pravosodnega ministra Senka Pličaniča na pričakovanja javnosti. Spomnimo. Pličanič je namreč danes dejal, da bo, če bo sodba v zadevi Balkanski bojevnik postala pravnomočna, odredil notranji nadzor. "Bolj neposreden vpliv na sodstvo si težko zamislim," je dejal Masleša, ki meni, da Pličaničeve izjave kažejo na popolno nerazumevanje načela delitve oblasti. Po njegovem se je že večkrat dogajalo, da se je izvršilna veja odzvala na prvo žogo. "Ne rečem, da sodstvo nima slabosti, a te sence sodstva so vse krajše," je dejal Masleša. "Jasno definiran položaj oblasti ne dovoljuje takšnega javnega nastopanja. Jadranje na ogorčenju javnosti spominja na neke druge čase," je bil do pravosodnega ministra oster predsednik vrhovnega sodišča. Pogum in odločnost sodnika, ki ni popustil pričakovanjem javnosti in politike Masleša se je dotaknil tudi odločitve sodišča. "Govorimo o pogumu in odločnosti, zlasti, ko gre za neupoštevanje mnenja javnosti in vladajoče politike. Treba se je odločiti, kot misliš, da je prav. V kazenskem postopku se mora zagotoviti varovanje družbe pred kaznivimi dejanji, obenem pa zagotoviti varovanje človekovih pravic obtožencev. Gre za balansiranje znotraj postopka. Pri nas so ti standardi postavljeni visoko in prav je tako," je povedal predsednik vrhovnega sodišča. V zvezi z zadevo Balkanski bojevnik je Masleša pozval k umiritvi strasti. "Če bo zoper sodbo okrožnega sodišča vloženo pravno sredstvo, bo o zadevi odločalo višje sodišče, morda tudi vrhovno. Po mnenju Masleše gre za prvi tako logistično in organizacijsko zahteven postopek pri nas. Sodstvo stanuje v najeti stavbi Masleša se je ustavil tudi pri položaju sodstva. "Sodstvo je kot mladoletnik, ki stanuje v najeti stavbi. Za sredstva se mora pogajati. Pogajanja so sicer korektna," je dejal prvi sodnik v državi. "O našem delovanju popolnoma odloča druga veja oblasti, ki nekaterih specifičnosti sodne veje ne razume." Po besedah Masleše so na vrhovnem sodišču začeli tudi projekt pospeševanja kazenskih postopkov. "Kdor želi pošteno pogledati, lahko vidi, da je sodstvo učinkovito, čeprav ima tudi nekatere slabosti," je dejal Masleša.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin