SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pahor kmalu nič več predsednik SD?

2

termometer

V stranki "sem povedal, da razmišljam o tem, da bi po volitvah vendarle dal priložnost novim ljudem, da vodijo stranko," je v izjavi za medije dejal premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor.

O tem, kje bo kandidiral, pa bo po njegovih besedah, ki jih je podal pred odgovarjanjem na poslanska vprašanja v DZ v izjavi za medije, odločala kandidacijska konferenca stranke.

Pahor ocenjuje, da so pričakovanja ljudi prevelika Na vprašanje, zakaj se za to, da vodenje stranke prepusti drugim, ne odloči že pred volitvami, je predsednik SD Borut Pahor odgovoril, da zato, ker je ocenil, da je tako najboljše za stranko.

Pred volitvami Pahor sicer ocenjuje, da so pričakovanja ljudi prevelika glede na realne razmere doma in po svetu. V tej luči presoja tudi nove civilne liste, ki se pojavljajo. "Pojav novih političnih voditeljev je pri ljudeh zbudil veliko upanje, da je mogoče živeti bolje že, če bo to želela storiti vlada. To pa me skrbi, ker povečuje razliko med pričakovanji in stvarnostjo," je dejal.

Moč politike ni neomejena Kot je povedal, si je namreč v zadnjem času vzel čas za razmislek in pogovor z ljudmi, ob tem pa spoznal, da moč politike ni neomejena, kot tudi, da je razkorak med pričakovanji ljudi o tem, kaj je mogoče storiti v naslednjem mandatu in tistim, za kar sam ocenjuje, da je mogoče storiti, zelo velik in se z volilno kampanjo le še povečuje.

Pahor namerava govoriti z "realnim jezikom" Sam se v predvolilni kampanji ne namerava pridružiti "takšnemu praznemu upanju" in, kot je dejal, namerava govoriti z "realnim jezikom". Ob tem dodaja, da so stvari "zapletene, vendar ne tudi nerešljive". "Tako da z optimizmom gledam naprej," je dejal.

Kandidatov v Novi Gorici je več Na vprašanje, kje bo kandidiral za poslanca, pa Pahor odgovarja le na kratko, namreč, da bo o tem odločala kandidacijska konferenca stranke. Predsednik območne organizacije SD Nova Gorica Zvonimir Kristančič je sicer povedal, da je Pahor kot kandidat evidentiran v Novi Gorici, o tem ali bo dobil podporo - kandidatov je namreč več -, pa bodo tamkajšnji organi stranke odločali danes. Kristančič je bo tem zavrnil nekatere namige, da naj bi stranka nasprotovala Pahorjevi kandidaturi v Novi Gorici.

"Potencial, ki daje novi vladi možnost, da Slovenijo pelje naprej" Pahor je kasneje na razpravi v DZ spomnil tudi na številne ukrepe, ki jih je vlada sprejela, da bi pomagala gospodarstvu prebroditi krizo. Stanje ni niti odlično niti porazno, temveč je zadovoljivo. "Za seboj puščamo potencial, ki daje novi vladi možnost, da Slovenijo pelje naprej," je poudaril.

V odgovoru na vprašanje poslanca SLS Radovana Žerjava, ki ga je zanimala premierova ocena uspešnosti vladne gospodarske politike tega mandata, je Pahor za lažjo predstavo, kako težko je bilo z 8,2 odstotka padca BDP v letu 2009 priti na 1,5-odstotno gospodarsko rast, spomnil na nekatere gospodarske kazalce iz konca leta 2008.

Med leti 2004 in 2008 se je bruto zunanji dolg povečal za 155 odstotkov" Od leta 2002, ko je imela Slovenija v odnosu do tujine 247 milijonov evrov presežka, je do leta 2008 "pridelala" skoraj 2,3 milijarde evrov oz. šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) primanjkljaja, je navedel in dodal, da se je med letoma 2004 in 2008 bruto zunanji dolg povečal za 155 odstotkov - s 15 na 39 milijard evrov.

"Zaradi znižanj davčnih stopenj v letu 2005 in zlasti v letu 2007 je Slovenija v letu 2009 izgubila 911 milijonov evrov prihodkov oz. 2,6 BDP, v letu 2011 pa se je delež primanjkljaja zaradi posledic te reforme povečal na 2,7 BDP letno," je poudaril.

Ob tem je dodal, da prejšnja vlada ni mogla predvideti, da se bo visoka konjunktura končala da bo tako globok padec v recesijo. "To so bile formule za konjunkturo, ki smo ji bili priča," je ocenil premier in izpostavil, da je recesija "vse obrnila na glavo".

Krizne razmere in protikrizni ukrepi Pahor je spomnil, da je z vladno ekipo "zatekel" v krizne razmere in da je vlada takoj sprejela ukrepe, namenjene finančnemu sektorju, gospodarstvu in javnemu sektorju. Protikrizne ukrepe je vlada v letu 2010 nadgradila z izhodno strategijo.

Ta je sledila ključnim dolgoročnim ciljem: povečati konkurenčnost gospodarstva in zagotoviti razvojne prioritete. "Deloma smo v tem uspeli, ne toliko, kot smo želeli, deloma tudi zaradi padlih reform," je povedal in ocenil, da ne zaradi samega padca, temveč zaradi ozračja, ki se je vzpostavilo - da z referendumi lahko blokiramo reforme.

"Socialni partnerji so dobili v roke orožje, s katerim so lahko takoj postavili vlado v položaj: če ne bo po naše, bo referendum. In to je v bistvu blokiralo nadaljnjo reformno politiko," je dejal Pahor.

Premier je nanizal tudi nekaj ukrepov vlade v času krize. Med temi je omenil sprejem zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, spremembo zakona o javnih naročilih, krajše roke plačila DDV,...

Z intervencijskim zakonom vlada ohranila najmanj 22.000 delovnih mest Po njegovih besedah je vlada z intervencijskim zakonom ohranila najmanj 22.000 delovnih mest, podvojila je sredstva za aktivno politiko zaposlovanja (s 183 na 369 milijonov evrov), s spodbudami za malo gospodarstvo je podprla za blizu 200 milijonov evrov projektov, povečala so se tudi vlaganja javnih sredstev v raziskave in razvoj (v letu 2009 za 47 odstotkov glede na predhodno leto in za okoli 20 odstotkov v letu 2010).

Izboljšanje črpanja evropskih sredstev Vlada je po njegovem mnenju tudi bistveno izboljšala črpanje evropskih sredstev. Kot je spomnil, je morala država v letu 2008 v proračun EU plačati 65 milijonov evrov, zdaj pa je neto prejemnica; leta 2010 je iz EU črpala 327 milijonov evrov neto, letos v prvem četrtletju 244 milijonov evrov, predvidoma do konca leta pa bo znesek narasel na 461 milijonov evrov.

V Sloveniji dohodkovna neenakost med najnižjimi v Evropi Pahor je ocenil še, da je finančna industrija, ki ni bila obvladana po koncu recesije, pripeljala do novih problemov na svetovnem trgu in poskrbela, da bo okrevanje daljše. Ob tem je izpostavil tudi proteste, ki po svetu, tudi v Sloveniji, potekajo proti socialni nepravičnosti. Vendar pa je, kot je poudaril, v Sloveniji dohodkovna neenakost med najnižjimi v EU.

Zmanjševanje števila ministrstev smiselno V odgovoru na poslansko vprašanje o optimalnem številu ministrstev je Pahor dejal, da je zmanjševanje števila ministrstev smiselno, če se na novo določijo delovni procesi, to pomeni njihovo poenostavitev in odpravo podvajanja nalog. Pri tem bi prišlo do določenega števila presežnih delavcev, za katere v javni upravi ne bo prostora, je še dodal.

Združevanje ministrstev je po Pahorjevi oceni smiselno tudi, če se združi vsebinsko sorodna in vsebinsko smiselna področja.

Zgolj deset ministrstev v potencialni Pahorjevi novi vladi Če bi imel priložnost znova sestavljati vlado, bi imela deset ministrstev: ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za finance, ministrstvo za pravosodje in upravo, ministrstvo za tehnologijo in gospodarstvo, ministrstvo za promet in prostorsko načrtovanje, ministrstvo za izobraževanje, kulturo in raziskovalno dejavnost, ministrstvo za zdravje, delo, družino in socialno varstvo ter ministrstvo za okolje in kmetijstvo.

Če se bo novi premier odločil za zmanjšanje števila ministrstev, je to po mnenju Pahorja smiselno narediti šele potem, ko bo nova vlada že oblikovana. Za spremembo števila ministrstev je namreč treba spremeniti zakon o vladi, kar pa bi lahko, če bi se kaj zapletlo, onemogočilo hitro delo vlade, ki bo potrebno po volitvah, je dejal.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin