Sreda, 10. 6. 2026, 14.12
1 mesec
Opozicija bi uvedla preferenčni glas, SDS je proti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,23
Svoboda, SD ter Levica in Vesna predlagajo začetek postopka spremembe ustave, s katero bi volitve poslancev v DZ izvedli v 18 volilnih enotah, v katerih bi volili po pet poslancev, uvedli pa bi tudi relativni preferenčni glas. Cilj je več neposrednega vpliva volivcev na to, kdo jih bo dejansko zastopal v državnem zboru, so navedle poslanke strank. V SDS pa menijo, da bi uvedba preferenčnega glasu pri volitvah poslancev v DZ in ukinitev okrajev pomenili centralizacijo države, je dejal poslanec SDS Žan Mahnič.
Kot so danes na novinarski konferenci pojasnile Lucija Tacer Perlin iz Svobode, Meira Hot iz SD in Tina Brecelj iz Levice in Vesne, predlagajo začetek postopka spremembe 80. člena ustave, ki opredeljuje sestavo in volitve v DZ. Na ravni Slovenije bi oblikovali 18 volilnih enot in v vsaki od teh volilnih enot bi volivci volili po pet predstavnikov v parlament, pri čemer bi imeli možnost preferenčnega glasu.
Odločili so se za uvedbo relativnega preferenčnega glasu, kar pomeni, da bo posameznik lahko glasoval za konkretno kandidatko ali kandidata na listi, s čimer bo njegov glas hkrati štel tudi za listo, lahko pa bo še vedno glasoval tudi samo za listo.
Tacer Perlin: NSi ima novo priložnost za podporo
Kot je spomnila Tacer Perlin, je bil v zelo podobni obliki predlog vložen že v preteklem mandatu, takrat ga je predstavila NSi. "V prejšnjem mandatu so glasovali proti svojemu predlogu, zdaj smo ocenili, da je to res najbolj državotvoren korak, ki ga lahko naredimo, da na začetku mandata poskusimo s tem predlogom, ki je bil v bistvu na desni strani prepoznan kot dober. Takrat so se iskali raznorazni izgovori, da se ga ni podprlo, zdaj pa imajo ponovno priložnost," je dejala Tacer.
Kot je napovedala, bodo po vložitvi predloga poslali vabila poslanskim skupinam, da se še pred sejo na ustavni komisiji uskladijo, kjer se le da, "potem pa pričakujemo tudi tvorno sodelovanje med postopkom na ustavni komisiji", je dejala.
Po njenih navedbah so vse parlamentarne stranke razen SDS v svojih javnih nastopih in v programih izkazale, da je taka rešitev zanje sprejemljiva, "celo obljubile so državljankam in državljanom, da se bodo zanjo zavzemale, tako da upamo, da tokrat nobena politična stranka ne bo dala interesa svoje stranke pred interese ljudi".
Hot: Gre za vprašanje zaupanja v demokracijo
Meira Hot
Hot je ob tem izpostavila, da "ne gre zgolj za neko tehnično spremembo volilnega sistema, gre za vprašanje zaupanja v politiko, zaupanje v demokracijo, zaupanja v državni zbor in za vprašanje zaupanja v referendumsko odločitev".
Kot je namreč spomnila, so se volivke in volivci zelo jasno izrekli na posvetovalnem referendumu "in z veliko večino podprli uvedbo prednostnega glasu".
"In s tem so podali jasno sporočilo politiki, da si državljanke in državljani želijo imeti več neposrednega vpliva na to, kdo jih bo dejansko zastopal v parlamentu, želijo si pravičnejšega sistema, želijo si, da ne določajo stranke, kdo jih bo zastopal, temveč da imajo možnost, da poleg stranke podelijo glas tudi posamezniku," je dejala.
Tina Brecelj
Brecelj pa je ocenila, da uvedba preferenčnega glasu pravzaprav pomeni manj odločanja v strankarskih pisarnah in več odločanja na voliščih.
"Preferenčni glas konkretno vpliva na poimensko sestavo parlamenta. Volivci namreč ne morejo biti le navijači svojih ekip, oni morajo imeti možnost določitve, kdo bodo tisti, ki bodo v njihovem imenu igrali," je dejala.
Prepričana je, da je na ta način demokracija močnejša. "Demokracija je močnejša tudi takrat, kadar je med volivcem in izvoljenim poslancem čim manj posrednikov. Vsak korak, ki volivca približa izvoljenemu poslancu, je zato korak k boljši demokraciji, k neposrednejši demokraciji," je dejala.
Predlog za preferenčni glas tudi s podporo Resni.ce
Poslanec Resni.ce Nedeljko Todorović je danes zatrdil, da v Resni.ci načeloma podpirajo uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah poslancev v DZ. Kot je spomnil, so prizadevanja zanj zapisali tudi v program stranke. Predloga spremembe ustave, ki so ga pripravili v trojici opozicijskih strank, pa še ne pozna, zato ga konkretno ni komentiral.
Nedeljko Todorović
"Če bo predlog dober, ga bomo podprli," je bil jasen Todorović in izpostavil, da dejstvo, da so ga pripravili v opoziciji, zanje ni nobena težava. Napovedal je, da so pripravljeni tudi na usklajevanje ali morebitne dopolnitve podrobnosti, s katerimi se morda ne bi strinjali, a načeloma Resni.ca uvedbo preferenčnega glasu podpira, je dejal.
V SDS vztrajajo pri nasprotovanju preferenčnemu glasu
Poslanec SDS je v današnji izjavi izrazil dvom, da bo v tem mandatu sprejeta kakršnakoli sprememba volilnega sistema. Mahnič je spomnil, da v SDS zagovarjajo kombinirani volilni sistem. Uvedba preferenčnega volilnega glasu in ukinitev okrajev, kar predlagajo v opoziciji, pa po njegovi oceni pomeni, da "tudi kratkoročno, ne samo dolgoročno, poslanke in poslanci s podeželja ne bodo več izvoljeni v DZ".
Spremembe volilnega sistema so sicer tema, ki bi jo lahko odprli. "Vendar ne s takšnimi enostranskimi potezami," je bil kritičen.
Mahnič sicer meni, da predlog spremembe ustave ne bo dobil zadostne podpore. Kot je namreč spomnil, tudi NSi v prejšnjem mandatu ni podprla takega predloga. "Skupaj imamo 37 poslancev, se pravi, da to ne bo šlo čez in to vlagajo čisto brez veze," je dejal Mahnič. Nato pa je dodal, da v opoziciji to delajo zato, da bo ustanovljena ustavna komisija, "da bo eden od njihovih poslancev zasedel mesto predsednika te ustavne komisije".
NSi: Za spremembe je še čas
V koalicijski NSi ugotavljajo, da je za spremembo volilne zakonodaje še čas. V tem trenutku se ukvarjajo predvsem s ključnimi problemi države, ki so pretočnost prometa, previsoki davki, dostopnost do zdravstvenih storitev in skoraj 800-milijonski minus v državnem proračunu, so navedli za STA. V koalicijskih Demokratih pa se zaenkrat niso želeli odzvati.
Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska večina DZ oziroma 60 glasov poslancev, predlog sprememb pa mora na poti do končne potrditve in uveljavitve uspešno prestati več korakov v parlamentarnem postopku. Stranke predlagateljice imajo v DZ skupaj 40 glasov.
