Petek, 11. 9. 2026, 14.29
3 tedne, 6 dni
OECD: Slovenija od leta 2012 z napredkom na področju okolja, a vrzeli ostajajo
Slovenija je lahko ponosna, da je v letih od zadnje ocene OECD iz leta 2012 dosegla napredek na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in občutno zmanjšala emisije drobnih delcev PM 2,5, je povedal direktor direktorata OECD za okolje Jaime Bourbon de Parme.
Slovenija je dosegla napredek na področju okolja, še vedno pa ostajajo konkretne vrzeli, v neodvisni oceni napredka države na področju okoljske in podnebne politike ugotavlja OECD. Manko napredka med drugim ugotavljajo pri zmanjševanju emisij iz prometa ter zamudah pri širjenju sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
Kot je na današnji predstavitvi ugotovitev okoljskega pregleda Slovenije 2026 povedal direktor direktorata Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za okolje Jaime Bourbon de Parme, je Slovenija lahko ponosna, da je v letih od zadnje ocene OECD iz leta 2012 dosegla napredek na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in občutno zmanjšala emisije drobnih delcev PM 2,5.
Močna točka Slovenije je recikliranje odpadkov
Kot pomemben korak za državo je tudi prestavitev nacionalnega cilja doseganja ničelnih neto emisij v lani sprejetem podnebnem zakonu na leto 2045, kar je pet let pred skupnim ciljem EU.
Slovenija ostaja vodilna tudi pri varovanju zavarovanih kopenskih območij, saj ima med 38 državami članicami OECD največji delež tovrstnih območij, in recikliranju odpadkov.
Slovenija je med državami z najvišjo stopnjo smrtnosti zaradi onesnaženosti zraka
Med vrzelmi na področju okoljske in podnebne politike pa je Bourbon de Parme med drugim opozoril na negativen trend rasti emisij toplogrednih plinov iz prometa in izzive z zmanjšanjem onesnaženosti zraka z delci PM 10 predvsem v zimskem obdobju. "Slovenija je tudi med državami z najvišjo stopnjo smrtnosti zaradi onesnaženosti zraka," je opozoril.
Izpostavil je še pritiske na biotsko raznovrstnost in slabo stanje številnih habitatov. Čeprav je kakovost voda v Sloveniji glede na ugotovitve OECD na splošno dobra, pa številne površinske vode ne izpopolnjujejo ekoloških standardov, področje zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih voda pa zaostaja za drugimi državami članicami EU.
Več v preprečevanje škode in krepitev odpornosti, ne le v odpravljanje posledic
OECD v oceni opozarja tudi na pomanjkanje javnih sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe ter priporoča, naj Slovenija v prihodnje več teh preusmeri v preprečevanje škode in krepitev odpornosti, ne le v odpravljanje posledic. V skladu s priporočili OECD mora zeleni prehod bolje podpirati tudi fiskalna politika države, vključno s postopno opustitvijo subvencij za fosilna goriva in postopno krepitvijo določanja cen ogljika.
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je ob predstavitvi ocene napredka poudarila, da vrednost pregleda ni le v oceni doseženega, temveč predvsem v tem, da pokaže, kje Slovenija še ne dosega dobrih rezultatov.
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je ob predstavitvi ocene napredka poudarila, da vrednost pregleda ni le v oceni doseženega, temveč predvsem v tem, da pokaže, kje Slovenija še ne dosega dobrih rezultatov. "Ključno vprašanje je, kako zastavljene cilje hitreje in učinkoviteje pretvoriti v rezultate na terenu," je dejala.
OECD v okoljskih pregledih zagotavlja analizo in oceno napredka držav pri doseganju ciljev okoljske politike na podlagi zbranih objektivnih podatkov. V zadnjih 30 letih je organizacija pripravila več kot 120 okoljskih poročil članic OECD in izbranih partnerskih držav. Danes predstavljeno poročilo je sicer že drugo tovrstno za Slovenijo ter preučuje napredek države na področju okolja in podnebja v obdobju od prejšnjega pregleda iz leta 2012.