Od zanesljive učinkovitosti antibiotikov smo se že poslovili

Tako je prepričan eden od naših sogovornikov dr. Aleš Mlinarič, mag. farmacije in v. d. predsednika Lekarniške zbornice Slovenije, čeprav od odkritja antibiotika penicilina konec dvajsetih letih prejšnjega stoletja, kar je takrat predstavljalo prelomnico v zdravljenju bakterijskih okužb in obvladovanju nalezljivih bolezni, ni prav dosti več kot dobrih osem desetletij. Po omenjeni prelomnici se je povečala proizvodnja "čudežnih tabletk" in z njimi tudi njihova uporaba in še dandanes so mnogi prepričani, da smo z antibiotiki praktično obvladali vse resne infekcijske bolezni. Žal nam statistika kaže drugačno sliko, in sicer, da je vse več bakterij odpornih na protimikrobna zdravila. Zaradi omenjenega posledično za bolnišničnimi okužbami v Evropi vsako leto umre okoli 40 tisoč bolnikov. "Gre za ocene na podlagi rezultatov raziskav o pogostosti odpornih mikroorganizmov in bolezni, ki jih povzročajo," ob tem pojasni podpredsednica Komisije za smotrno rabo antibiotikov pri ministrstvu za zdravje dr. Bojana Beović. Antibiotiki ne ločijo med "dobrimi" in "slabimi" bakterijami Po njenih besedah je razvoj odpornosti na antibiotike pri bakterijah tako rekoč njihov nujni stranski učinek, saj so se bakterije sposobne prilagajati razmeram. "Tako nekatere pod vplivom antibiotikov odmrejo, majhen del pa jih pravočasno razvije mehanizme odpornosti in se začnejo uspešno množiti." Bakterije sicer za človeški organizem niso nekaj neobičajnega, saj naseljujejo tako njegovo zunanjost kot tudi notranjost in večina je človeku koristnih, nekatere pa seveda lahko povzročijo bolezen. Problem pa je v tem, da antibiotiki ne ločijo med "dobrimi" in "slabimi" bakterijami, temveč uničijo vse, ki so nanje občutljive, zato posledično povečajo možnost, da se razrastejo druge, lahko tudi bolj nevarne in proti uporabljenim antibiotikom odporne bakterije.

Znano je, da je odpornost bakterij na antibiotike povezana z njihovo uporabo, ki je lahko napačna ali pretirana. "Čim večja je torej poraba antibiotikov, tem več časa imajo bakterije na razpolago, da se jim prilagodijo in razvijejo odpornost. Ko enkrat nastane sev odporen na določeno vrsto antibiotika, se bo ta začel hitro širiti, saj bodo antibiotiki druge seve uničili, ta pa se bo nemoteno razmnoževal, tudi s pomočjo antibiotika, ki neodporne seve uniči ter tako omogoči življenjski prostor. Medicina zato omejuje uporabo določenih antibiotikov, saj jih varčuje za hujše okužbe. Učinkovitost antibiotikov lahko ohranimo le z njihovo odgovorno uporabo, in sicer vedno le pod nadzorom zdravnika," pojasni in svetuje Mlinarič.

Skrb vzbujajoče je, da ljudje neporabljene antibiotike uporabljajo za samozdravljenje

Za zmanjšanje odpornosti bakterij na antibiotike je po njegovih besedah, kot že rečeno, pomembno tudi, da se zavedamo, da k temu pripomore tudi napačna uporaba antibiotikov, kadar na primer bolnik prezgodaj opusti predpisano zdravljenje z njimi in s tem tvega vnovično okužbo ali pa morebitno odpornost nanje. Nič manj pomembno ni tudi, da se bolnik dosledno drži predpisanega režima jemanja antibiotika za celotno obdobje zdravljenja. To velja tako glede velikosti odmerkov in jemanja točno na uro kot tudi glede trajanja predpisane terapije.

Kot poudari Mlinarič, je skrb vzbujajoč tudi podatek, ki ga je razkrila lanska raziskava, ki so jo izvedli pri Slovenskem farmacevtskem društvu ob dnevu slovenskih lekarn in je pokazala, da je kar polovica anketirancev neporabljene antibiotike uporabila za samozdravljenje. "Antibiotiki so na voljo le na recept, zdravljenje pa mora vedno potekati pod nadzorom zdravnika, ki bo presodil, kateri antibiotik je primeren za zdravljenje določene bakterijske okužbe," pove Mlinarič.

V določenih regijah predpišejo kar 20 odstotkov več receptov

Slovenci smo sicer po porabi antibiotikov v Evropi v spodnji četrtini. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS smo bili po številu predpisanih antibiotikov v letu 2009 na 27. mestu med 32 evropskimi državami. Poraba antibiotikov v Sloveniji z leti upada. Tako so, po podatkih omenjenega inštituta, zdravniki leta 2007 na tisoč prebivalcev izdali 631 receptov, lani pa 539. Visoko uporabo pa imajo zlasti v mestih, kot so Ravne, Murska Sobota, Celje in Maribor, kjer predpišejo 20 odstotkov več receptov kot v gorenjski ali na primer goriški regiji.

Za zajezitev hitrosti pojavljanja odpornih bakterijskih sevov pa bo potrebno še mnogo truda in še bolj racionalna poraba antibiotikov, saj smo se od njihove zanesljive učinkovitosti po besedah Bojane Beović že poslovili in po napovedih farmacevtske industrije nas tudi v naslednjih desetih letih ne čaka nič takega, kar bi delovalo na tiste bakterije, ki so danes odporne že proti vsemu.

In kaj nam ostane? "S higienskimi ukrepi moramo zlasti preprečiti širjenje bakterij z bolnika na bolnika, s pametno rabo antibiotikov pa ustvarjati okolje, ki je za odporne bakterije čim manj prijetno," še pojasni Bojana Beović.