Sreda, 4. 2. 2026, 12.44
1 mesec
Obvladovanje raka ostaja prednostna naloga zdravstvenega sistema
V Sloveniji ključni steber obvladovanja raka predstavljajo organizirani presejalni programi Zora, Dora in Svit. Kljub doseženemu napredku ostajajo neenakosti v zdravju pomemben izziv, zlasti razlike med urbanimi in ruralnimi območji ter pri dostopu do enako kakovostne obravnave, so navedli na ministrstvu.
V Sloveniji za rakom letno zboli okoli 15 tisoč ljudi, umre pa jih več kot šest tisoč, so ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku, ki poteka pod geslom Združeni v edinstvenosti, sporočili z NIJZ. Obvladovanje raka ostaja ena ključnih prednostnih nalog slovenskega zdravstvenega sistema in celotne družbe, so navedli na ministrstvu za zdravje.
Velik delež raka je povezan z dejavniki, na katere je mogoče vplivati. Kajenje, tvegano pitje alkohola, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost in čezmerno sončenje povečujejo tveganje. Ocene kažejo, da bi z ukrepi preventive preprečili od 30 do 40 odstotkov vseh rakov, so na svoji spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Alkohol na prvem mestu
Mednarodna agencija za raziskovanje raka alkoholne pijače uvršča v prvo skupino rakotvornih snovi. To pomeni, da obstajajo jasni dokazi o rakotvornem učinku alkohola pri ljudeh. Pitje alkohola je povezano z najmanj sedmimi vrstami raka. Med njimi so rak debelega črevesa in danke, požiralnika, jeter, ust, žrela, grla ter rak dojke pri ženskah.
V Sloveniji je vsako leto približno 600 novih primerov raka neposredno povezanih s pitjem alkohola. Več alkohola pomeni večje tveganje, varna meja pitja pa ne obstaja. Starostno standardizirana pojavnost rakov, povezanih z alkoholom, znaša 13,8 na sto tisoč prebivalcev. To Slovenijo uvršča nad svetovno povprečje, ki znaša 8,4 na sto tisoč prebivalcev, so zapisali na NIJZ.
Kajenje povzroča kar 16 vrst raka
Kajenje medtem povzroča najmanj 16 vrst raka ter številne bolezni dihal, srca in ožilja. V Sloveniji zaradi kajenja vsako leto umre več kot tri tisoč ljudi, kar pomeni približno 60 smrti na teden.
Neuravnotežena prehrana povečuje tveganje za nastanek več vrst raka. Tveganje se poveča ob pogostem uživanju energijsko bogatih živil, rdečega in predelanega mesa ter ob nizkem vnosu sadja, zelenjave in prehranskih vlaknin. S prekomerno telesno maso in debelostjo so povezani raki debelega črevesa in danke, dojke po menopavzi, trebušne slinavke, jeter in ledvic. Tveganje za raka debelega črevesa, danke, dojke ter maternice povečuje pomanjkanje gibanja.
Kot so zapisali, bodo v prihodnje še več poudarka namenili krepitvi primarne preventive, saj je z učinkovitim zmanjševanjem ključnih dejavnikov tveganja mogoče preprečiti pomemben delež novih primerov raka. Hkrati se nadaljujeta razvoj presejalnih programov ter izboljševanje kakovosti in pravičnosti onkološke obravnave na podlagi zanesljivih podatkov.
Leta 2024 je največ (35,9 odstotka) prebivalcev Slovenije umrlo zaradi bolezni obtočil (srčno-žilnih bolezni). Drugi najpogostejši vzrok smrti je bil z 32,4 odstotka rak, ki je bil razlog za 6.974 smrti, je razvidno iz poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V Državnem programu za obvladovanje raka ocenjujejo, da je bilo leta 2024 17.971 na novo zbolelih za rakom.