"Občutek nemoči je verjetno težko breme za delo, a je vseeno treba vztrajati"

Pred slabim tednom je odstopil celoten senat pomembnega neodvisnega organa v državi, senat Komisije za preprečevanje korupcije, z obrazložitvijo, da v okviru svojih pristojnosti ne more narediti tistega, kar bi želeli. Kako to potezo, kot predstavnik nekega drugega neodvisnega organa, komentira predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel? "Občutek nemoči je verjetno težko breme za delo. Predstavljam si, da če te ta občutek prevzame, potem nimaš motivacije storiti tistega, kar misliš, da je prav. Čeprav mislim, da je vseeno treba vztrajati."

Včasih se nemoč pojavi, ko predlaga krepkejše sistemske spremembe Vesel je vodenje računskega sodišča prevzel letos poleti, tam pa je zaposlen že vrsto let. Na vprašanje, ali je takšen občutek doživel pri svojem delu, pa je odgovoril: "Gotovo pride kakšen tak dan, ni pa bilo dolgega obdobja, ko bi se tako počutil. Mislim, da smo s spremembami, ki jih dajemo skozi priporočila – morate vedeti, da praktično ni revizijskega poročila ali teme, ki jo odpremo, brez priporočil, bodisi se to veže na spremembo predpisov, notranjih aktov bodisi načina poslovanja –, v veliki meri uspešni. Ko komuniciramo s posameznim revidirancem, tega občutka nemoči nimamo. Res pa je, da kadar predlagamo kakšne konkretnejše ali krepkejše sistemske spremembe, pa morda za to porabimo več časa, kot smo pričakovali, vendar se te na koncu vendar zgodijo."

Vprašanje pristojnosti Tako kot pri KPK se tudi pri računskem sodišču vedno poraja vprašanje pristojnosti. Vesel pravi, da če bi to vprašanje postavili v kateri od drugih evropskih držav z daljšo demokratično tradicijo in več izkušnjami, ga nihče ne bi razumel. "Ko vprašanje, ali bi potrebovali preiskovalne in kaznovalne pristojnosti, postavljam sam, me kolegi iz tujine gledajo čudno, ker tega ne razumejo čisto dobro. Kajti pri njih zaleže že opozarjanje generalnega državnega revizorja, zahteve za spremembe imajo tudi jasno komunikacijo tako z vlado kot s parlamenti. To je namreč tudi vloga revizorjev."

"Pri nas pa se vedno ukvarjajo z vprašanji sankcij. Razumem, da imajo ljudje občutek, verjetno upravičen, da se nikoli nikomur nič ne zgodi, da se stvari ne izpeljejo do konca, da praktično ni ugotavljanja odgovornosti. Zato bomo morali tudi mi razmisliti, da bomo v naših revizijskih poročilih nekoliko več pozornosti posvetili ne samo vprašanju, kaj je bilo narobe, temveč tudi, zakaj in kdo je nekaj povzročil," še pojasnjuje Vesel.