Novela zakona o zaščiti živali iz DZ takoj na ustavno sodišče?

Veljavni zakon o zaščiti živali v določenih primerih dopušča obredni zakol živali brez omamljanja, z novelo omenjenega predpisa, ki je ta hip še v mlinih parlamenta, a ima visoko podporo poslancev, pa naj bi se to spremenilo. Obredni zakol brez omamljanja po novem ne bo več mogoč. Na vladi, ki je predlagatelj zakona, pravijo, da želijo novelo uveljaviti zaradi uskladitve slovenske področne zakonodaje z evropsko, ob tem pa izpostavljajo, da so njeni poudarki odgovorno lastništvo in humano ravnanje z živalmi ter preprečevanje njihovega trpljenja. Če so na eni strani zagovorniki živali s predlaganimi ukrepi zadovoljni, je zaradi nameravane prepovedi obrednega zakola drugače pri nekaterih verskih skupnostih. Proti novi zakonski rešitvi so se tako javno izrekli slovenski muslimani in tudi nekateri državljani judovske veroizpovedi. Pri obojih je namreč obredni zakol brez omamljanja del verske prakse, zato menijo, da prepoved te oblike zakola pomeni kratenje verske svobode, zajamčene z ustavo. Novela naj bi posegala v ustavno zajamčeno pravico do verske svobode "Če bo zakon sprejet, bo to globok poseg v človekove pravice in to pri nas izziva izrazito negativne občutke," je dejal Igor Vojtic, slovenski poslanec v Evropskem judovskem parlamentu, ki se je pred časom na predsednika državnega zbora in zunanje ministrstvo obrnil s pismom, v katerem opozarja na kršenje judovskih vrednot, če bi novela zakona uspešno prestala parlamentarni preizkus. "Obredni zakol nam zapoveduje Tora in je sestavni del naše vere, do katere imamo po ustavi vso pravico," nam je povedal Vojtic. Podobno so se odzvali tudi slovenski muslimani. "Onemogočanje obrednega zakola je po našem mnenju pretiran ukrep, nesorazmeren z versko svobodo in v nasprotju z ustavo in listino o temeljnih človekovih pravicah v EU-ju," pravijo pri Slovenski muslimanski skupnosti. Obenem opozarjajo, da bi sprejem novele zaradi onemogočanja verskih praks otežil integracijski proces muslimanov in judov v matični državi. Če bo novela uveljavljena, omenjena skupnost napoveduje ustavni spor. Njihova prizadevanja podpirajo tudi v Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji, enako pa napoveduje Igor Vojtic, ki ob tem poudarja, da govori v imenu Evropskega judovskega parlamenta in ne Judovske skupnosti Slovenije. Veterinarji: Bolečina in strah Veljavna ureditev v določenih primerih omogoča obredni zakol živali brez omamljanja. Za tega mora prosilec dobiti dovoljenje Vursa. Na veterinarski upravi so nam pojasnili, da imajo s takšnimi dovoljenji zelo malo prakse, saj prošenj zanje do zdaj praktično ni bilo. Če bo zakon sprejet, dovoljenja za obredni verski zakol, ki bi izpustil omamljanje, v nobenem primeru ne bo več mogoče podeliti, zakol brez omamljanja pa bo dopusten le še v primerih poškodovanih ali trpečih živali. Na Vursu pravijo, da je veterinarska stroka zelo enotna v podpori zakolu z omamljanjem. Ta namreč zagotavlja, da žival ne čuti bolečine in ne izkusi strahu, neomamljena žival pa vse našteto občuti, večje živali še toliko bolj, razlagajo na veterinarski upravi. Žival ne trpi, trdijo zagovorniki zakola brez omamljanja Nasprotno trdi Igor Vojtic. "Obredni zakol brez omamljanja je drugačen, kakor si ga ljudje predstavljajo. To ni mučenje, pač pa poseben postopek, razvit zato, da žival ne bi trpela, opravlja pa ga za to posebej usposobljena oseba z rabinskim certifikatom." Vojtic poudarja, da je v judovstvu skrb za živali izjemno razvita, zapoveduje pa jo Stara zaveza. Da je obredni zakol spoštljiv in human način usmrtitve, če je izveden v skladu z versko prakso, trdijo tudi pri Slovenski muslimanski skupnosti, kjer prav tako poudarjajo, da imajo spoštljiv odnos do živali in njihovih pravic. Po mnenju Edina Kumalića iz omenjene skupnosti so pri nas potrebe po ohranitvi obrednega zakola brez omamljanja. "V Sloveniji je 47 tisoč muslimanov, enkrat letno pa imamo praznik, ki predpisuje zakol." Sosednje države zakol brez omamljanja dovoljujejo "Tudi če pobuda za obredni zakol brez omamljanja do zdaj ni bila dana, gre za ustavno pravico, ki mora biti zajamčena, nikakor pa ni treba, da se jo tudi uveljavlja," pravi Vojtic. Po njegovem mora družba to pravico prepoznati kot temeljno in neodtujljivo. Kot dodaja, v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, ki so nam primerljive države, ni nobenih omejitev pri obrednem zakolu, medtem ko se Slovenija pri noveli zakona zgleduje po Švedski, ki z našo kulturo in izročilom nima dosti povezave. Glede na podporo, ki jo je nedavno dobila v parlamentarni obravnavi, je pričakovati, da bo novela zakona o zaščiti živali v predlagani različici verjetno sprejeta. To pa sodeč po tem, kaj si o določenih predlaganih rešitvah mislijo v nekaterih verskih skupnostih, tudi pomeni, da se bo skoraj gotovo znašla na mizah ustavnih sodnikov.