Sreda, 26. 8. 2026, 18.09
1 mesec, 1 teden
Dolgotrajna oskrba
Nova poteza vlade: enake položnice in 300 evrov dodatka za zaposlene
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,57
V dolgotrajno oskrbo je vključenih 30.984 uporabnikov, tistih, ki so plačevali višje položnice, pa je po oceni ministrstva okoli tri tisoč.
Na ministrstvu za demografijo pripravljajo interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe. Predlagajo izenačenje plačevanja storitev uporabnikov, mesečni dodatek 300 evrov bruto za vse zaposlene v dolgotrajni oskrbi, razbremenitev vstopnih točk in zamik minutnega načina, pravi ministrica Mateja Ribič. Socialni zavodi spremembe podpirajo.
Ribič je v današnji izjavi za medije povedala, da so se pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi pokazale nekatere težave. Z interventnim zakonom, ki ga bodo v četrtek poslali v javno razpravo, pa želijo nasloviti najbolj ključna in pereča področja.
Med drugim bi izenačili plačevanje storitev uporabnikov dolgotrajne oskrbe. "Dva uporabnika za iste oziroma primerljive storitve ne bosta več plačevala različnih položnic," je povedala.
Mateja Ribič
Uporabniki, ki so v sistem vključeni po zakonu o socialnem varstvu, namreč plačujejo višje položnice kot tisti, ki so vključeni po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Ribič je pojasnila, da bi vsem uporabnikom, ki so bili sprejeti v domove starejših po zakonu o socialnem varstvu, od trenutka, ko so bili sprejeti in so plačevali višje položnice, pripadel poračun za preplačane storitve dolgotrajne oskrbe v obliki dobropisa za plačilo storitev dolgotrajne oskrbe. Pri tem bi upoštevali vse plačnike in doplačnike, tudi občino in svojce.
Zaposleni bi dobili 300 evrov dodatka
Kadrovsko stisko bi poskušali odpraviti z dodatkom za vse zaposlene, ki neposredno delajo v dolgotrajni oskrbi. Ministrica je napovedala, da bi zaposleni od uveljavitve zakona do konca leta 2027 prejemali mesečni dodatek v višini 300 evrov bruto za polni delovni čas.
Z interventnim zakonom želijo tudi razbremeniti vstopne točke pri Centrih za socialno delo, tako da bi uvrstitve v drugo kategorijo dolgotrajne oskrbe odslej ocenjevali multidisciplinarni timi pri izvajalcih in ne več centri.
Spremembe naj ne bi obremenile proračuna
Podaljšali bi tudi prehodno obdobje za prehod na minutni način obračunavanja storitev dolgotrajne oskrbe. "Menimo, da trenutni sistem še ni pripravljen na minutno obračunavanje storitev," je povedala Ribič. Prehodno obdobje bi podaljšali do 31. decembra 2027.
Spremembe, ki jih prinaša interventni zakon, po besedah ministrice ne bodo imele finančnih učinkov za državni proračun. Dodatek za zaposlene je po njenih besedah že zdaj predviden za nagrajevanje zaposlenih v sistemu dolgotrajne oskrbe, z zakonom pa bodo zaposlenim dodatek dejansko zagotovili. Poračun za uporabnike pa bodo krili iz blagajne za dolgotrajno oskrbo.
Zakon bi radi sprejeli pred oktobrom
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve bo interventni zakon v četrtek poslalo v javno razpravo, ki bo predvidoma trajala do ponedeljka. V DZ pa ga bodo po potrditvi na vladi vložili po nujnem postopku, je napovedala Ribič. Prizadevajo si sicer, da bi bil zakon sprejet pred 1. oktobrom, ko naj bi se uveljavil minutni sistem obračunavanja storitev.
Socialni zavodi spremembe podpirajo
V Skupnosti socialnih zavodov interventne spremembe sistema dolgotrajne oskrbe podpirajo. "Obenem bi pa želeli kot najštevilčnejši izvajalci sistema dolgotrajne oskrbe opozoriti, da če vsi plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo, morajo biti te storitve državljanom tudi dostopne takrat, ko jih potrebujejo, in v obsegu, ki jim tudi pripada," je za Radio Slovenija povedala predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Valerija Lekić Poljšak. Kot najpomembnejši ukrep je zato izpostavila izenačitev plačevanja storitev za vse uporabnike.
Ob tem je opozorila, da bo kljub poenostavitvi nekaterih postopkov vstop v sistem dolgotrajne oskrbe še naprej trajal predolgo ter da iz sistema ostajajo izvzeti uporabniki storitev v posebnih socialnovarstvenih zavodih.
