Četrtek, 27. 8. 2026, 12.55
2 tedna, 2 dneva
Nova nenavadna podrobnost: Jegličeva vila na Hrvaškem blizu vikenda zakoncev Pirc Musar
Predsednica Nataša Pirc Musar vsakršna namigovanja o svoji povezanosti s tujimi obveščevalnimi službami ali mrežami odločno zavrača. Trdi tudi, da nekdanjega obveščevalca Jegliča ni nikoli spoznala.
V aferi Jeglič se je pojavila nova nenavadna podrobnost. Kot na svojem spletnem portalu poroča Bojan Požar, ima nekdanji obveščevalec Roman Jeglič na Hrvaškem vilo, ta pa je blizu počitniške hiše zakoncev Aleša in Nataše Pirc Musar. Jegličeva vila stoji v kraju Čepljani pri Umagu, predsednica in njen mož pa imata nepremičnino v vasici Radini, prav tako blizu Umaga, potrjujejo dokumenti iz tamkajšnje zemljiške knjige.
Po izračunu umetne inteligence sta nepremičnini oddaljeni zgolj 2,8 kilometra. Lastnica Jegličeve vile na Hrvaškem je sicer njegova žena Gordana Jeglič, še razkriva Požar. Predsednica republike Nataša Pirc Musar medtem trdi, da Jegliča ni nikoli spoznala.
Počitniška hiša z bazenom
Zakonca Pirc Musar sta počitniško hišo z bazenom v vasi Radini, na polovici poti med Umagom in Novigradom, kupila aprila 2024 za okoli 400 tisoč evrov, so lani poročali mediji. O njej so pisali po razkritju, da je predsednica na državno proslavo v Beltince poletela s policijskim helikopterjem. Ta je vzletel s portoroškega letališča, do katerega je približno 20 minut vožnje iz istrske vasi Radini.
Predsednica povezanost s tujimi obveščevalnimi službami zavrača
Po razkritjih, da je bila predsedničina tesna prijateljica Viktorija Krivolucka, ki ima poleg ruskega tudi slovensko državljanstvo, pred leti v ljubezenskem razmerju z nekdanjim namestnikom direktorja Varnostno-informativne službe (VIS) Romanom Jegličem, se je Nataša Pirc Musar znašla pod drobnogledom javnosti.
Ameriški Inštitut Roberta Lansinga (RLI) je na primer objavil analizo, v kateri trdi, da bi morala Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) odgovoriti na vprašanje, ali bi lahko tuje obveščevalne službe prek prijateljskega razmerja med predsednico in Krivolucko pridobile dostop do občutljivih informacij iz predsedničinega urada. Menijo, da bi bilo Krivolucko zaradi njenega razmerja z Jegličem, s katerim sta več let živela v Rusiji, treba opredeliti kot "osebo z nenavadno visokim profilom tveganja za protiobveščevalno dejavnost". Predsednica vsakršna namigovanja o svoji povezanosti s tujimi obveščevalnimi službami ali mrežami odločno zavrača.
Inštitut je v analizi med drugim opozoril tudi, da bi morala Sova zaradi spremenjenih varnostnih razmer ponovno preveriti dodelitev slovenskega državljanstva Krivolucki.
O dodeljevanju slovenskega državljanstva Krivolucki je v javnosti veliko ugibanj, pojavljajo se informacije, ki jih ni mogoče neodvisno preveriti in za katere ni mogoče ugotoviti, ali so resnične. Na ministrstvo za notranje zadeve smo zato poslali prošnjo za pridobitev dokumentacije glede postopka odločanja, na podlagi katerega je leta 2016 Krivolucka pridobila slovensko državljanstvo.
Na uradu za upravne zadeve naše prošnje niso odobrili in odgovorili, da moramo, če želimo zahtevano dokumentacijo pridobiti, opredeliti prevladujoč javni interes za posredovanje osebnih podatkov v zvezi s pridobitvijo državljanstva. Vlogo smo dopolnili, o naši zahtevi pa bo odločala vlada. Z urada so nas obvestili tudi, da bodo v sam postopek odločanja o posredovanju informacij kot stransko udeleženko vključili tudi Krivolucko, na katero se nanašajo osebni podatki.
Namen naše zahteve je preveriti, na podlagi katerih dokumentov, dejstev in okoliščin so državni organi odločali o dodelitvi slovenskega državljanstva ter kdo točno je v postopku odločal. Pri tem so za javnost relevantne tudi okoliščine, navedene zgoraj, in sicer razmerje, ki ga je Krivolucka imela z nekdanjim namestnikom direktorja slovenske obveščevalne službe, med dodeljevanjem državljanstva pa je imela pomembno vlogo v poslih družine Musar. Še danes je prokuristka v podjetju Ruska dača, prav tako opravlja delo računovodkinje v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.