"Ni razlogov, da nam državno tožilstvo ne bi zaupalo"

Na policiji se te dni sprašujejo, zakaj je državno tožilstvo ponovno odprlo preiskavo sumov kaznivih dejanj, povezanih z najslavnejšimi slovenskimi psi in predvsem, zakaj naj bi to delalo brez njih. Policisti namreč v Pogledih Slovenije niso izvedeli nič novega niti ne obstajajo razlogi, da jim tožilstvo ne bi zaupalo, je za SiOL povedala namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar. Pojasnila je tudi, zakaj so policisti tistega tragičnega dne vozili nekdanjo državno sekretarko Sonjo Bukovec. Ste jezni na tožilstvo? Jeza je čustvo, ki nima prostora v policiji. Ni razlogov, da nam državno tožilstvo ne bi zaupalo. Tožilstvo policije formalno ni obvestilo, da bi bilo s policijskim delom v tem primeru nezadovoljno. Za to tudi nima nikakršne osnove, saj je delo policije v tem primeru ves čas usmerjalo državno tožilstvo. Kaj pomeni to, da tožilstvo samo izvaja preiskavo? Določena pooblastila iz zakona o kazenskem postopku in zakona o policiji lahko opravi samo policija. Seveda pa ima državno tožilstvo pristojnost, da usmerja delo policije v predkazenskem postopku in pristojnost, da od drugih državnih organov, tudi od policije, zahteva, da zbirajo dokaze in obvestila.

Katarina Kresal celo pravi, da tožilstvo tega ne more delati.

Kot sem rekla, določena pooblastila ima samo policija.

Vidite tu pritisk na policijo s strani tožilstva?

Ne dovolimo si nikakršnih pritiskov. Z nikogaršnje strani.

Če pravite, da ni razlogov, da tožilstvo ne bi zaupalo vam, morda zdaj vi kaj manj zaupate tožilstvu?

Ne sme biti prostora za kakršnokoli nezaupanje med državnimi organi, ki so pristojni za preiskovanje kriminalitete.

Kakšne so ugotovitve v zvezi s fotografijo s kraja dogodka?

Za preiskavo kaznivih dejanj, v katerih so osumljene pooblaščene uradne osebe, je edini pristojen specializiran oddelek vrhovnega državnega tožilstva. Oni vodijo postopek že eno leto in o rezultatih nismo obveščeni.

Policija sploh ne more sodelovati?

Moramo ločiti tri postopke: preiskava dogodka z dne 2. februarja 2010, ugotavljanje morebitnih nepravilnosti pri vračanju psov lastniku in morebitno nepravilno ali nestrokovno ravnanje policistov.

Pri prvih dveh pa bi radi sodelovali?

Seveda, tu je bila policija tista, ki je izvajala predkazenski postopek in ves čas jo je vodilo tožilstvo. Če kdo namiguje, da je bilo v tem primeru delo policije nestrokovno, potem je bilo nestrokovno tudi delo tožilstva.

Je res, da je imela Sonja Bukovec policijsko spremstvo na kraju dogodka in potem, ko je hodila po opravkih po Ljubljani?

2. februarja 2010 je vodja ogleda svoje delo opravil popolnoma avtonomno, strokovno in v skladu z zakonom o kazenskem postopku. On je določil, kako se bo kraj dogodka zavaroval, ožji del, torej samo prizorišče, in širši del. On je odločil, da pri potrditvi identitete pokojnega potrebuje sodelovanje svojcev, prijateljev pokojnega. V tem primeru je ta oseba nudila ustrezne podatke pri njegovem delu.

Je torej imela policijsko spremstvo, ko je hodila po opravkih?

Seveda ni hodila s policijskim spremstvom po Ljubljani. Moramo razumeti, da se oškodovanci, sorodniki oškodovancev oziroma sorodniki žrtev, v primerih, kot je bil ta – tu je šlo za smrt osebe, ki so jo psi tako hudo poškodovali, da je izgubila svoje življenje – znajdejo v hudem šoku. Popolnoma človeško je, da jim policist na kraju nudi osnovno podporo in tudi prevoz, če za to ni mogoče poskrbeti na kakšen drugačen varen način. Ni šlo za spremstvo po nekih opravkih, nuden ji je bil prevoz, da je obvestila starše pokojnika.

Zakaj niste mogli razbrati, kako so nastale poškodbe na psih? Menda je bil na kraju dogodka najden predmet, s katerim naj bi bile te poškodbe povzročene.

Policija je ves čas preiskave tega dogodka ravnala v smeri ugotovitve dejanskega stanja. Zavračamo namigovanja, da policija ni bila zainteresirana za resnico. Daleč od tega in ravno nasprotno. Potem policija ne bi že na samem kraju opozorila veterinarskega inšpektorja na najdbo nekega predmeta in naj bo vendarle pozoren pri pregledu psov. Po naših dodatnih vprašanjih nam je veterinarski institut odgovoril, da ugotovljene spremembe v rektumih in anusih ne more nedvoumno povezati z mučenjem, ne more pa tega mučenja niti izključiti. Tožilstvo smo, glede na to, da je obstajal razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje mučenja živali, pozvali, naj postavi izvedenca, da ugotovi, kaj se je dejansko dogajalo. Tožilstvo izvedenca ni postavilo ter je zavrglo poročilo in ovadbo društva za zaščito živali, ker je edini potencialni osumljenec umrl. Da je bilo naše delo strokovno in učinkovito, dokazuje tudi to, da po tem poročilu s 4. marca niso bila ugotovljena nova dejstva niti glede kamer niti glede DNK sledi na predmetu in tožilstvo od policije ni zahtevalo dodatnih dejanj, zbiranj obvestil ali ukrepov.

Torej trdite, da če bi policija potrdila to, kar javnost vseskozi pričakuje, da je žrtev mučila živali, bi presegla svoje pristojnosti?

Absolutno. Policija ni pristojna niti usposobljena za ugotavljanje vzrokov poškodb živali. S strani pristojnega instituta smo bili obveščeni, da so te poškodbe lahko nastale iz več razlogov: od šoka, stresa pred poginom, neidentificirane bakterijske infekcije, delovanja sredstva za evtanazijo, strelov, vnetja do mehanskih poškodb ... Katerega naj policija izbere? Tistega, ki naj bi najbolj ustrezal javnosti? Policija tega ne more narediti.

Kako odgovarjate nekdanjemu predsedniku protikorupcijske komisije Dragu Kosu, ki trdi, da je bilo pri vračanju psov toliko dejanskih in pravnih nenavadnih dogodkov, ki so pripeljali do vrnitve psov, da ga bo težko kdo prepričal, da gre za naključje?

To je subjektivna ocena. V primeru ugotavljanja morebitnih nepravilnosti pri vračanju psov lastniku je postopek policije ves čas usmerjalo tožilstvo. To ves čas poudarjamo, ker tožilec in samo on vpliva na delo policije in njen uspeh. S tem v zvezi je policija podala kazensko ovadbo in tri poročila v dopolnitev kazenske ovadbe in eno poročilo v zvezi krive ovadbe. Čeprav v TV oddaji s 16. decembra policija ni ugotovila novih dejstev, smo po njej izvedli določene aktivnosti, tudi več kontaktov s komisijo za preprečevanje korupcije. Pozvali smo jo tudi, naj nam posreduje podatke o osebi, do katere naj bi se kriminalist v razgovoru neprimerno vedel. S strani komisije smo takoj dobili odgovor, da gre za osebo, ki jo je policija kazensko ovadila. 6. januarja smo nekdanjega predsednika komisije pisno pozvali, naj nam pojasni določene okoliščine teh navedb, vendar do danes odgovora nismo prejeli. 6. januarja smo tudi pozvali tožilstvo za dodatne usmeritve, kaj naj še naredimo, pa tudi na to še nismo prejeli odgovora.