Našli truplo pogrešanega 30-letnega delavca AMZS

Evakuiranih je bilo 17 ljudi, kažejo zbrani podatki uprave za zaščito in reševanje. Slovenska vojska je sporočila, da vojaki že pomagajo pri sanaciji plazu v Selnici ob Muri. V soboto je vojska objavila, da so vojaki pripravljeni za odpravo posledic poplav in da čakajo na zahteve regijskih štabov civilne zaščite.

Pahor meni, da bo Dolenjska potrebovala državno pomoč Predsednik republike Borut Pahor je obiskal najbolj prizadeta območja v občinah Šentjernej in Kostanjevica na Krki, obiskal pa bo tudi občino Krško. Škodo je glede na svoje izkušnje ocenil za tolikšno, da se bo samodejno sprožil zakon, ki vladi nalaga, da v takih primerih pomaga prizadetim območjem. Pahor, ki se je najprej zahvalil za pomoč vsem, ki so dolžni in pripravljeni pomagati ob tovrstnih nesrečah, je glede škode povedal, da bo treba sicer najprej počakati na ugotovitve komisije za ocenjevanje škode. Hkrati pa lahko na temelju svojih izkušenj oceni, da bo potrebna državna pomoč.

Podobno je menil tudi šentjernejski župan Franc Hudoklin, Pahor pa je opozoril, da je zaradi reorganizacije na področju oskrbe hudourniških voda prišlo do nekaterih sivih območij pri odgovornosti zanje, kar dodatno zaostruje razmere ob povečanih količinah vode, zlasti v kratkem času. Glede tega bo moralo na ravni države in vlade priti do odločitev, kdo in v kolikšni meri je odgovoren za čiščenje vodotokov in da ob okrepljenih padavinah ne prihaja do izrednih razmer, je poudaril.

So stvari, ki jih zaradi moči narave človek ne more obvladati, država pa je po drugi strani odgovorna, da stvari uredi, da ob izrednih razmerah zadeve ne bi bile slabše, kot so lahko, je še povedal Pahor.

V potoku Bolska našli obe trupli sobotne prometne nesreče Gasilci so zjutraj na območju Vranskega našli truplo 30-letnega voznika službenega kombiniranega vozila AMZS, je potrdila tiskovna predstavnica celjske policije Milena Trbulin. V nesreči je umrlo tudi 17-letno dekle z območja Žalca. Njeno truplo so gasilci našli v soboto okoli 13. ure na območju Kaple, na vejevju v naraslem potoku. Po doslej znanih podatkih naj bi 30-letni voznik v soboto okoli 6. ure zjutraj, ko je bila vidljivost zaradi močnega deževja in neugodnih vremenskih razmer izredno slaba, vozil tovorno vozilo po lokalni cesti, iz smeri regionalne ceste proti AMZS oz. Centru varne vožnje Vransko. Pri mostu, kjer je neurje močno izpodkopalo vozišče in uničilo most, je zapeljal v strugo potoka, so sporočili s Policijske uprave Celje.

V soboto dopoldan so približno kilometer od kraja nesreče v strugi potoka Bolska najprej našli prazno, hudo poškodovano vozilo in nato okoli 13. ure v strugi potoka na območju Kaple tudi mrtvo 17-letno dekle, sopotnico v vozilu.

Danes dopoldne so v iskalni akciji, približno 50 metrov višje od kraja, kjer so v soboto našli vozilo, našli še truplo 30-letnega voznika, zagozdeno v vejevju še vedno naraslega potoka Bolska.

V iskalni akciji, ki je potekala ob strugi potoka Bolska do izliva Bolske v reko Savinjo in nato ob strugi Savinje do Tremarij, je sodelovalo več kot 100 gasilcev in ostalih sodelujočih.

Po neuradnih informacijah je ta del brežine Bolske oz. dostop do mostu voda odnesla tudi pred štirimi leti.

Pretoki rek večinoma upadajo Pretoki rek so že v soboto popoldne večinoma začeli upadati, naraščale so še Krka, Mura, Sava in Drava v spodnjem toku. Poplavljene površine na območju vzhodne in osrednje Slovenije se zmanjšujejo, so zapisali na agenciji za okolje.

Pod vodo glavnina kostanjeviškega otoka Naraščanje Krke, ki je v soboto popoldne v celoti preplavila kostanjeviški otok, se je ponoči ustavilo. Voda je vdrla v hiše, civilna zaščita je poskrbela za nastanitev prebivalcev, ki so to želeli, drugi pa so ostali v svojih hišah. Gladina vode je sicer nekaj centimetrov nižja kot ob poplavi leta 2010.

Poveljnik kostanjeviške civilne zaščite Robert Zagorc je povedal, da je Krka stabilna, a upadati še ni začela. Kot so pričakovali, pa je njenemu poplavnemu valu sledil val podtalnice iz Krakovskega gozda, katere odtok ovira narasla Krka.

Podtalnica ogroža predvsem kostanjeviško obrtno-industrijsko območje oz. tovarno kopalniškega pohištva Lipa metliške Kolpe. Tovarno se včeraj zavarovali, zdaj pa tam prečrpavajo vodo. Kot kaže, jim jo bo uspelo rešiti, sicer pa upadanje Krke predvidoma pričakujejo v drugi polovici dneva, je še povedal Zagorc.

Plazove na območju kostanjeviške občine so v večini za silo sanirali, očistili so vse zasute ceste, ki so sedaj prevozne, prečrpavajo vodo iz poplavljenih objektov, na terenu pa so njihove ekipe in več kot 50 gasilcev, je še navedel Zagorc.

V Šentjerneju katastrofa, kot je ne pomnijo Krka se je ponoči umirila tudi na območju z naraslo vodo prizadete Občine Šentjernej. Vasi ob Krki, ki jih je v soboto od sveta odrezala voda, so reševalne ekipe zaščitile, sicer pa voda ponoči ni bistveno napredovala, je ocenil poveljnik šentjernejske civilne zaščite Jožko Jakše.

Po podatkih novomeškega centra za obveščanje so na njihovem območju še vedno poplavljene ceste na območju od Dobrave, Hrvaškega broda, Zameškega, Čistega brega do Mršeče vasi, cesta Dobrava-Drama-Šentjernej, cesta Čadraže-Maharovec v občini Šentjernej ter cesta Žužemberk-Stavča vas v občini Žužemberk ter cesta pri kampu Otočec v občini Novo mesto. Ceste so zaprte za promet in ustrezno označene.

Iz štaba Civilne zaščite občine Šentjernej so sicer sporočili, da je v občini prišlo do naravne katastrofe, kot je tam ne pomnijo. Občino je v noči s petka na soboto zajelo hudo neurje in prvič se je zgodilo, da je bila pod vodo praktično vsa občina.

Voda je zalila več kot 70 objektov Voda je poškodovala več lokalnih cest, en večji plaz se je sprožil na Tolstem vrhu, prišlo je do več manjših zdrsov zemljišč. Voda je zalila več kot 70 objektov, v nekaterih je bilo tudi meter vode. V Gorenjem Gradišču so gasilci iz stanovanjske hiše evakuirali dva odrasla in dva otroka, poplavljenih in neprevoznih je bilo več cest. Voda je močno poškodovala in spodjedla kamniti most v Gorenjem Vrhpolju, od katerega se kamenje še kruši in je do nadaljnjega zaprt. Poplavila je tudi številne ceste in poškodovala bankine. Zalila je praktično vse vasi v občini, več ulic pa je bilo pod vodo tudi v samem Šentjerneju.

Da bi le nehalo dezevat. #sentjurPriCelju #poplave @rtvslo pic.twitter.com/I3IoDN8lkI

— Lidija (@Jaz_Lidija) September 13, 2014

V Pomurju zaradi novega dežja ponoči še dodatno narasli potoki V Pomurju, kjer je bilo v soboto prizadetih s poplavami kar 23 občin, so se danes zaradi novega dežja ponoči še okrepile zaledne vode in narasli lokalni potoki. "Danes so najbolj prizadete občine Murska Sobota, Beltinci, Turnišče in Velika Polana," je povedal poveljnik CZ za Pomurje Martin Smodiš.

V omenjenih pomurskih občinah je voda zalivala kleti ter stanovanjske in gospodarske objekte. Na prizadetih območjih v Pomurju je bilo od sobote zjutraj aktiviranih več kot 100 prostovoljnih gasilskih društev oziroma 860 gasilcev in več drugih služb, ki so pomagali prizadetim v poplavah.

Trenutno je na ogroženih in prizadetih območjih več kot 40 reševalnih enot, ki se ukvarjajo s prečrpavanjem vode, utrjevanjem nasipov s protipoplavnimi vrečami, odstranjevanjem gramoza in podrtih dreves s cestišč ter odstranjevanjem posledic zemeljskih plazov.

V soboto so bile najbolj prizadete občine Dobrovnik, Lendava in Moravske Toplice, kjer se danes vodostaji počasi znižujejo. "Problem pa je, da nimajo kam črpati vode, ker je podtalnica tako visoka in zaledne vode tako močne," je pojasnil poveljnik civilne zaščite za Pomurje Smodiš.

Nevarnost še vedno predstavlja narasla reka Mura, ki se ji še vedno povečuje vodostaj in pretok. Prebivalce na ogroženih območjih v štabu civilne zaščite za Pomurje pozivajo, da upoštevajo navodila sil za zaščito, reševanje in pomoč ter prometno signalizacijo na poplavljenih odsekih cest.

Pretoki Drave se počasi umirjajo Pretoki reke Drave, ki so v noči s petka na soboto močno narasli, so danes spet nižji. Ponoči so imeli gasilci in drugi pripadniki civilne zaščite največ težav na območju Ormoža, kjer je voda zalila več kleti in sprožila vrsto novih zemeljskih plazov. Kot je danes povedal poveljnik štaba civilne zaščite v Ormožu Ludvik Hriberšek, so najbolj problematični reka Pesnica, kjer na površje sili podtalnica, in njeni pritoki, ki so prestopili svoje bregove. "Gasilci so v akciji, ogromno je plazov, nekaj cest je poškodovanih, zato so na terenu tudi komunalni delavci," je povedal.

Zaradi novih padavin pričakuje, da bodo vodostaji še naraščali, predvsem manjših rek. "Drava ima sicer povečan pretok, a zaenkrat ni kritično. Še vedno ima dvakrat manjši pretok kot na primer jeseni 2012, ko smo imeli katastrofalne poplave," je še povedal Hriberšek.

Ponoči je v Bukovcih v občini Markovci narasla Drava ogrožala dve stanovanjski hiši. Gasilci so s protipoplavnimi vrečami povišali in utrdili nasip, ki so ga postavili že dopoldan, in s tem preprečili, da bi narasla reka dosegla hiši. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so gasilci danes zaradi zalitih kleti in garaž ter plazov dejavni tudi v Središču ob Dravi, Ljutomeru in Veržeju.

Na Koroškem odpravljajo posledice Razmere se umirjajo tudi na Koroškem, kjer se danes večinoma ukvarjajo z odpravljanjem posledic sobotnih poplav in plazov, med drugim na naravnem kopališču v Radljah ob Dravi. Po besedah poveljnika civilne zaščite za Koroško Alana Matijeviča se zemeljski plazovi še vedno sprožajo, saj je zemlja močno razmočena. Zaradi plazu je zaprta lokalna cesta Sv. Jernej nad Muto-Sv. Primož nad Muto.

V Šmarju pri Jelšah se zadeve umirjajo V Šmarju pri Jelšah, kjer je prišlo do obsežnejših poplav, se zadeve umirjajo. Kot je povedal šmarski župan Jože Čakš, so gasilci že skoraj očistili poplavljene objekte in ulice v središču mesta. Ocenjuje tudi, da je bilo v centru mesta poplavljenih okrog 15 objektov, skupno število poplavljenih objektov pa še ni znano.

V Šentjurju plazovi ogrožajo stanovanjske in gospodarske objekte Tudi šentjurska občina se sooča s številnimi preglavicami zaradi obilnega deževja. Na določenih območjih Voglajna s pritoki, predvsem pa Pešnica, Kozarica in ostali lokalni vodotoki, deroči potoki in hudourniki, so se razlivali iz strug in poplavljali ceste na območju več krajevnih skupnosti. Meteorne vode pa so zalivale objekte in naselja. Prožili so se številni zemeljski plazovi, ki še vedno ogrožajo stanovanjske in gospodarske objekte, poškodovali so več odsekov cest.

That's how a part of Novo mesto looks like... #riverKrka #rain #poplave pic.twitter.com/fhMNY27Zkg

— Sabina Gosenca (@SabinaGosenca) September 13, 2014

Castle Otočec today. #rain #Krka #poplave #slovenija pic.twitter.com/V6cF8aSNoj

— Sabina Gosenca (@SabinaGosenca) September 13, 2014

Neprevozna lokalna cesta. #deževje #poplave @rtvslo pic.twitter.com/XWazXBqh9L

— Andraž Marinčič (@Andrazzm) September 13, 2014

Na področju trboveljske izpostave za zaščito in reševanje so ustrezne ekipe aktivirali v občinah Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Meteorne vode so namreč zalile več stanovanjskih hiš, sprožilo se je tudi več plazov. Vode so narasle tudi v občinah Kozje, Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli, Žalec, Radeče, Šentjur in Laško.

Uporabniki pitne vode vodovodnih sistemov Šempeter, Prebold in Žalec morajo pitno vodo za uporabo v prehrambene namene prekuhavati do preklica.

Na Marnem pri Hrastniku se je včeraj okrog 8.30 sprožil plaz, ki je ogrožal stanovanjsko hišo. Tamkajšnji gasilci so plaz velikosti okoli 60 krat štiri metre prekrili s PVC folijo in preprečili nadaljnje drsenje. Ta plaz se je sprožil tudi novembra lani, prvič pa se je sprožil leta 2012.

Hidroelektrarne na spodnji Savi zaradi povišanega vodostaja in posledičnega izenačevanja padca vode ne obratujejo. Sava v Jesenicah na Dolenjskem poplavlja na območju pogostih poplav. Poplavni pretoki manjših rek v Zasavju in Posavju se zmanjšujejo.

Pretok reke Drave v Črnečah, pritoki Drave in Dravinje v Ločah so ustaljeni. Savinja v zgornjem toku upada, v spodnjem toku se razliva na izpostavljenih mestih ob strugi. Poplavlja tudi reka Ljubljanica na Ljubljanskem barju. Reka Kolpa in njeni pritoki imajo velike pretoke in naraščajo, navaja agencija za okolje.

Izboljšanje naslednji teden Danes bo pretežno oblačno, občasno bodo še krajevne padavine, deloma plohe. Večinoma brez dežja bo na Primorskem kjer se bo tudi delno razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem do 24 stopinj Celzija.

V ponedeljek in torek bo v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Možna bo še kakšna kratkotrajna popoldanska ploha. V sredo bo večinoma sončno z jutranjo meglo po nižinah, napovedujejo vremenoslovci.