Najpogostejša škoda v blokih je – izliv vode

Požar, vlom in neurje so nezgode in nevšečnosti, ki se jih lastniki stanovanja najbolj bojijo, a statistika kaže drugačno sliko. Med najpogostejšimi škodami v domovih je namreč že vrsto let izliv vode, ki lahko zaradi navidezno majhne okvare povzroči presenetljivo visoke stroške.

Dovolj je, da poči cev, odpove priključek pralnega stroja ali začne puščati pomivalni stroj, pa lahko voda v nekaj urah poškoduje tla, stene, pohištvo in celo električne napeljave.

Izliv vode ne pozna lastniških razmejitev

Posebej izrazita je težava v večstanovanjskih stavbah. Po podatkih strokovnjakov predstavljajo škode zaradi izliva vode približno 35 odstotkov vseh škodnih primerov v blokih, pri čemer se posledice pogosto ne ustavijo pri enem stanovanju. Voda namreč ne pozna lastniških meja in lahko hitro doseže tudi sosede pod nami ali ob nas.

Izliv vode je posebej zahrbten in nevaren, ker je pogosto posledica povsem običajnih vsakodnevnih stvari. Dotrajane cevi, obrabljena tesnila, okvare gospodinjskih aparatov ali preprosta nepozornost so med najpogostejšimi razlogi za izliv vode in posledični nastanek škode.

Voda ne pozna lastniških meja in tako ob izlivu lahko hitro doseže tudi sosede pod nami ali ob nas ter tam ustvari veliko škode. Foto: Shutterstock

Pogosto se razvija neopazno

Podatki Zavarovalnice Triglav kažejo, da približno 60 odstotkov vseh primerov domske asistence predstavljajo prav dogodki, povezani z izlivom vode. To dokazuje, da se lastniki stanovanj s to težavo srečujejo bistveno pogosteje kot z mnogimi drugimi nevarnostmi, ki jim običajno namenjajo več pozornosti.

Pot do izliva vode se pogosto razvija neopazno. Manjše puščanje lahko več dni ali tednov pronica v stene in tla, dokler ne postanejo posledice vidne v obliki napihnjenega parketa, madežev na stropu ali celo plesni.

Izliv vode ni isto kot poplava

Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da sta izliv vode in poplava enaka dogodka. V resnici gre za dva različna vzroka nastanka škode, ki ju ločujejo tako strokovnjaki kot tudi zavarovalnice. Izliv vode pomeni nenadzorovan iztek vode iz notranjih vodovodnih, ogrevalnih ali odvodnih sistemov oziroma iz naprav znotraj objekta. Sem sodijo denimo počene cevi, puščanje radiatorjev, okvare pralnih ali pomivalnih strojev, pa tudi iztekanje vode iz akvarijev ali prenosnih klimatskih naprav.

Poplava pa nastane zaradi zunanjih dejavnikov. Povzročijo jo lahko močno deževje, narasli vodotoki, dvig podtalnice ali druge vremenske in naravne okoliščine. Čeprav so posledice za lastnika lahko podobne, gre za povsem drugačen izvor škode, zato je pomembno vedeti, katera nevarnost je vključena v zavarovalno kritje in pod kakšnimi pogoji.

Dotrajane napeljave so pogost vzrok izliva vode. Kot so opozorili na posvetu Zavarovalnice Triglav o izlivih vode, se lastniki stanovanj velikokrat najprej ukvarjajo z vzdrževalnimi deli na vidnih delih doma, napeljave pa ostanejo v drugem planu - dokler ni prepozno. Foto: Shutterstock

Zakaj so škode zaradi izliva vode pogosto dražje, kot si predstavljamo?

Ko voda prodre v stanovanje, škoda običajno ni omejena le na mokro površino. Največ težav pogosto povzročijo materiali, ki vpijajo vlago in jih ni mogoče preprosto posušiti ali delno zamenjati. Če se poškoduje le del prostora, je pogosto treba zamenjati celotno površino, saj novega materiala ni mogoče brezhibno uskladiti z obstoječim.

Posebej občutljivi so parket, laminat in druge talne obloge, ravno tako tudi stene in stropi, kjer lahko vlaga povzroči dolgotrajne posledice, od luščenja barve do razvoja plesni. Dodatne stroške predstavljajo še vgradne kuhinje, omare in električne napeljave, kar obseg škode hitro popelje čez več tisoč evrov.

Izliv vode je v bloku še večji problem kot v hiši

V individualni hiši škoda običajno ostane omejena na eno nepremičnino, v večstanovanjskih stavbah pa je položaj precej bolj zapleten. Vodovodne in kanalizacijske instalacije so med seboj povezane, zato lahko težava v enem stanovanju prizadene več etaž. Če poči cev v zgornjem nadstropju, lahko voda poškoduje strope, stene in opremo v več stanovanjih pod mestom okvare.

Prav zato se ob takšnih dogodkih hitro odpre vprašanje odgovornosti. Stanovalci se pogosto sprašujejo, ali je težava nastala na skupnih delih stavbe ali znotraj posameznega stanovanja. Od odgovora je lahko odvisno tudi, kdo bo nosil stroške odprave škode.

Če izvor težave izvira iz skupnih instalacij, je praviloma pomembno skupno zavarovanje stavbe. Če pa je vzrok v posameznem stanovanju, lahko odgovornost pade na lastnika tega stanovanja oziroma na njegovo zavarovanje, pojasnjujejo pri Zavarovalnici Triglav.

Posvet o izlivih vode in odgovornosti za nastalo škodo v organizaciji Zavarovalnice Triglav je podal odgovore na številna vprašanja o nevšečnosti, ki predstavlja največji delež škodnih primerov v večstanovanjskih stavbah. Foto: Zavarovalnica Triglav

Kdo je odgovoren, ko voda povzroči škodo sosedu

Zelo neprijetna posledica izliva vode je, da škoda pogosto nastane tudi pri tretjih osebah in ne samo pri tistem, kjer se je izliv vode zgodil. Lastnik stanovanja lahko tako nehote povzroči škodo sosedu, ki živi pod njim. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da je lastništvo nepremičnine povezano tudi z odgovornostjo za škodo, ki izvira iz objekta. V praksi to pomeni, da lahko lastnik odgovarja za poškodovan strop, uničen parket ali drugo premoženje v sosednjem stanovanju.

Podatki kažejo, da se velika večina izplačil iz naslova odgovornosti lastnikov nepremičnin nanaša prav na škode, povezane z izlivom vode. To potrjuje, da pri takšnih dogodkih pogosto ni največji problem odprava škode v lastnem stanovanju, temveč posledice, ki jih utrpijo drugi.

Kaj storiti, ko opazite izliv vode?

Pri izlivu vode je hitrost ukrepanja ključnega pomena. Vsaka minuta lahko pomeni dodatno širjenje škode. Prvi korak je zaprtje glavnega ventila za vodo. Zato je koristno, da vsak član gospodinjstva ve, kje ga najde. Nato je smiselno omejiti širjenje vode z brisačami, vedri ali drugimi začasnimi pregradami.

Če voda doseže električne napeljave ali obstaja nevarnost stika z elektriko, je treba izklopiti ustrezne varovalke. Pred začetkom sanacije pa je priporočljivo stanje fotografirati, saj dokumentacija pozneje olajša prijavo škode in ugotavljanje obsega posledic.

Pri izlivu vode je hitrost ukrepanja ključnega pomena. Foto: Shutterstock

Najboljša zaščita je preventiva

Dobra novica je, da je velik delež izlivov vode mogoče preprečiti. Ključno vlogo imajo redni pregledi vodovodnih instalacij in pravočasna menjava dotrajanih delov. Posebno pozornost je smiselno nameniti gibljivim priključnim cevem pri pralnih in pomivalnih strojih, tesnilom okoli kopalniške opreme ter starejšim vodovodnim sistemom. Tudi na videz brezhibna cev lahko zaradi starosti izgubi trdnost in poči brez predhodnega opozorila.

Vse več lastnikov stanovanj se odloča tudi za pametne senzorje, ki zaznajo prisotnost vode in lahko v povezavi z avtomatskimi ventili samodejno prekinejo dovod vode, še preden nastane večja škoda. Posebej pomembno je tudi zapiranje vodnih ventilov ob daljši odsotnosti od doma, saj se številni izlivi zgodijo prav med dopustom ali koncem tedna, ko okvare več dni nihče ne opazi.

Tveganje, ki ga mnogi še vedno podcenjujejo

Čeprav je izliv vode med najpogostejšimi vzroki škode v domovih, še vedno ostaja med najbolj podcenjenimi – predvsem zato, ker običajno ne gre za dramatičen dogodek, kot sta požar in neurje, mnogi njegovo verjetnost ocenjujejo prenizko.

Praksa kaže ravno nasprotno. V večstanovanjskih stavbah gre za najpogostejšo vrsto škode, pri čemer lahko že majhna okvara povzroči zapleteno verigo posledic, ki se razširi prek več stanovanj in odpre vprašanja odgovornosti, sanacije ter kritja stroškov. Strokovnjaki zato opozarjajo: ali veste, kje je v vašem domu glavni vodni ventil? V primeru izliva vode je to lahko podatek, ki odloča o tem, ali bo škoda merjena v stotinah ali tisočih evrov.