Torek, 10. 2. 2026, 11.10
3 tedne, 5 dni
Nadaljevalo se bo oblačno vreme, v četrtek znova dež in topleje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,89
Danes bo prevladovalo oblačno vreme, popoldne bo na vzhodu države še nekaj jasnine. Oblačno vreme se bo nadaljevalo tudi v sredo, predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bo občasno že deževalo. V četrtek se bo dež razširil nad večji del Slovenije. Meja sneženja bo nad tisoč metri. V petek bo delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megleno. Čez dan bo precej toplo.
Danes bo prevladovalo oblačno vreme, nekaj jasnine bo občasno predvsem v vzhodni Sloveniji. Ponekod v zahodnih in južnih krajih bodo občasno mogoče rahle padavine, deloma kot plohe. Najvišje dnevne temperature bodo od 6 do 11, v Zgornjesavski dolini okoli 4 stopinje Celzija, je zapisano na spletnih straneh agencije za okolje (Arso).
V sredo bo oblačno, predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Do večera bodo padavine večinoma ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, v Zgornjesavski dolini malo pod 0, najvišje dnevne od 7 do 13, v Zgornjesavski dolini okoli 4 stopinje Celzija.
V četrtek se bo dež od jugozahoda razširil nad večji del Slovenije. Meja sneženja bo nad tisoč metri nad morjem. Manj padavin bo v severnih krajih. V petek bo delno jasno, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megleno. Čez dan bo precej toplo.
Po napovedih portala Neurje.si bo v petek sledila nova atlantska motnja, ki bo skupaj z napredovanjem polarnega zraka proti jugu v soboto prinesla nove padavine. "Meja sneženja se bo verjetno v noči na nedeljo marsikje spustila do nižin, ko bodo padavine že slabele, zato po nižinah ne pričakujemo snežne odeje," je na družbenem omrežju Facebook zapisal Gregor Skok.
70 let od prodora izjemno mrzle zračne mase nad Slovenijo
Arso je na Facebooku objavil zanimiv podatek, da je včeraj minilo 70 let od prodora izjemno mrzle zračne mase, ki je precej prispeval k temu, da februar 1956 po povprečni temperaturi povsod po Sloveniji sodi med najhladnejše mesece 20. stoletja.
Zapisali so, da se je februar 1956 začel z zelo mrzlim vremenom. 9. februarja čez dan in v noči na 10. februar je nad Slovenijo od severovzhoda dotekala še hladnejša zračna masa, ki je bila povezana tudi z izrazitim jedrom hladnega zraka v višinah – zato je ohladitev spremljalo tudi rahlo sneženje. Hud mraz je vztrajal še več kot teden dni, saj je bila zračna masa nad Slovenijo vseskozi zelo mrzla. Sprva je še snežilo, nato se je v deloma jasnih nočeh od 14. do 17. februarja marsikje v nižinah ohladilo pod –25 stopinj Celzija, v mraziščih celo pod –30 stopinj Celzija. "V Babnem Polju smo izmerili –34,5 stopinje Celzija, kar je še vedno rekordno nizka izmerjena temperatura na katerikoli uradni merilni postaji. V Ljubljani smo za Bežigradom (na sedanjem merilnem mestu) 15. februarja izmerili –23,3 stopinje Celzija, kar je še vedno rekord te merilne postaje ter je v trenutnem podnebju in ob izrazitem mestnem toplotnem otoku nedosegljiv," so še navedli vremenoslovci.
Letošnji januar peti najtoplejši v zgodovini meritev
Najnovejši podatki službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus razkrivajo, da je bil letošnji januar globalno gledano peti najtoplejši v zgodovini meritev, kljub hladni fronti, ki je konec meseca v Evropo in Severno Ameriko prinesla leden zrak. Kljub hladnemu valu so bile mesečne temperature v večjem delu sveta nad povprečjem, so po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočili iz omenjene službe.
Povprečna globalna temperatura je januarja znašala 12,95 stopinje Celzija, kar je bilo 0,51 stopinje več od povprečja v obdobju med letoma 1991 in 2020.
Najtoplejši januar izmerili lani
Najtoplejši januar tako ostaja lanski, ko je bila povprečna temperatura od letošnje višja še za 0,28 stopinje Celzija.
Povprečna globalna temperatura zraka pa je bila za 1,47 stopinje Celzija višja od ocenjenega povprečja v predindustrijski dobi (1850–1900); kljub dejstvu, da je bil v Evropi to najbolj mrzel januar od leta 2010 s povprečno temperaturo –2,34 stopinje Celzija, kar je 1,63 stopinje manj od povprečja med letoma 1991 in 2020.
Zaradi snežnih neurij umrlo več kot sto ljudi
V več regijah na severni polobli je bilo izjemno mrzlo, huda snežna neurja v ZDA so na primer konec januarja zahtevala več kot sto življenj.
Te hladne vremenske razmere so bile na globalni ravni več kot izravnane z rekordno visokimi temperaturami na južni polobli, od koder so poročali o intenzivnih požarih v Avstraliji in Čilu ter hudih poplavah v Južni Afriki. Najvišje temperature v primerjavi s povprečjem so zabeležili na Arktiki, Grenlandiji in Antarktiki ter v Južni Ameriki in severni Afriki, so še sporočili.
Povprečna temperatura morske gladine pa je januarja znašala 20,68 stopinje Celzija, kar je četrta najvišja vrednost za ta mesec in 0,29 stopinje pod rekordom iz januarja 2024. V nekaterih delih severnega Atlantika, vključno z Norveškim morjem, so zabeležili rekordno visoke temperature.
Sočasno v eni regiji zelo hladno vreme, v drugi pa ekstremno vroče
Samantha Burgess iz službe za spremljanje podnebnih sprememb je poudarila, da je letošnji januar "ostro opozorilo, da lahko podnebni sistemi včasih sočasno v eno regijo prinesejo zelo hladno vreme, v drugo pa ekstremno vročino". Izpostavila je pomen pripravljenosti držav na naraščajoča podnebna tveganja.
Naš planet tako ostaja v daljšem obdobju segrevanja, ki ga povzroča človek, pri čemer je bilo leto 2024 rekordno toplo, leto 2023 drugo najtoplejše, leto 2025 pa tretje, dodaja francoska tiskovna agencija AFP.
