Sreda, 26. 8. 2026, 10.02
1 mesec, 2 tedna
Nad tveganja prijateljstva Pirc Musarjeve in Krivolucke tudi ameriški inštitut
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,39
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) bi morala odgovoriti na vprašanje, ali bi lahko tuje obveščevalne službe prek prijateljskega razmerja med predsednico republike Natašo Pirc Musar in Viktorijo Krivolucko pridobile dostop do občutljivih informacij iz predsedničinega urada, trdi ameriški Inštitut Roberta Lansinga (RLI). Objavil je obsežno analizo afere, ki je v zadnjih tednih pod drobnogledom javnosti. Za Dnevnik jo je povzel tudi novinar Klipšteter, ki je skupaj z avstrijsko tiskovno agencijo APA prvi razkril povezavo Krivolucke in nekdanjega slovenskega obveščevalca Romana Jegliča. Zaradi številnih nejasnosti, ki se pojavljajo v javnosti, na Siol.net preverjamo dejstva o odločanju državnih organov o tem, kako je Krivolucka pridobila slovensko državljanstvo. Predsednica republike Nataša Pirc Musar medtem odločno zavrača vsakršna namigovanja o svoji povezanosti s tujimi obveščevalnimi službami ali mrežami.
Inštitut, v katerem so po navedbah Dnevnika aktivni tudi veterani obveščevalne agencije Cia, v analizi piše, da je dolgoletno prijateljstvo Viktorije Krivolucke z Natašo Pirc Musar potencialni protiobveščevalni izziv za Sovo. "Z analitičnega vidika bi bilo treba Krivolucko opredeliti kot osebo z nenavadno visokim profilom tveganja za protiobveščevalno dejavnost – zaradi kombinacije njenih zgodovinskih povezav in tesnega dostopa do predsednice države –, in ne kot dokazano ali domnevno rusko obveščevalno agentko," ugotavljajo.
Glede na analizo bi bilo lahko potencialna grožnja dolgoletno razmerje Krivolucke z Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja Varnostno-informativne službe (VIS), predhodnice Sove, s katerim je več let prebivala v Rusiji.
Preverjanje iz leta 2016 ne ustreza več spremenjenim varnostnim razmeram
Analizirali so tudi navedbe Urada predsednice, v katerih so zavrnili namigovanja o vpletenosti v rusko obveščevalno službo in poudarili, da je Sova Krivolucko preverila ob podelitvi državljanstva. A inštitut opozarja, da preverjanje iz leta 2016 ne ustreza več spremenjenim varnostnim razmeram in povečanim hibridnim grožnjam Rusije po napadu na Ukrajino leta 2022. "Preverjanje leta 2016 je odražalo informacije, ki so bile na voljo pred desetletjem, medtem ko sta se obseg in narava ruskih obveščevalnih in hibridnih dejavnosti proti evropskim državam od leta 2022 znatno spremenila," ocenjujejo.
Čeprav trenutno dostopna dejstva ne potrjujejo navedb, da je predsednica povezana z ruskimi obveščevalnimi službami, je glede na analizo njena pretekla intimna povezava z Jegličem lahko razlog, da Sova varnostno tveganje ponovno preveri.
O dodeljevanju slovenskega državljanstva Krivolucki je v javnosti veliko ugibanj, pojavljajo se informacije, ki jih ni mogoče neodvisno preveriti in o katerih ni mogoče ugotoviti, ali so resnične. Zato smo na ministrstvo za notranje zadeve naslovili prošnjo za pridobitev dokumentacije glede postopka odločanja o tem, kako je leta 2016 pridobila slovensko državljanstvo.
Na uradu za upravne zadeve naše prošnje niso odobrili in nas pozvali, da moramo, če želimo zahtevano dokumentacijo pridobiti, opredeliti prevladujoč javni interes za posredovanje osebnih podatkov v zvezi s pridobitvijo državljanstva. Vlogo smo dopolnili, o naši zahtevi pa bo odločala vlada. Z urada so nas obvestili tudi, da bodo v sam postopek odločanja o posredovanju informacij kot stransko udeleženko pozvali tudi Krivolucko, na katero se nanašajo zaprošeni osebni podatki.
Namen naše zahteve je preveriti, na podlagi katerih dokumentov, dejstev in okoliščin so državni organi odločali o dodelitvi slovenskega državljanstva ter kdo točno je v postopku odločal. Pri tem so za javnost relevantne tudi okoliščine, navedene zgoraj, in sicer razmerje, ki ga je Krivolucka imela z nekdanjim namestnikom direktorja slovenske obveščevalne službe, med dodeljevanjem državljanstva pa je imela pomembno vlogo v poslih družine Musar. Še danes je prokuristka v podjetju Ruska dača, prav tako opravlja delo računovodkinje v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Afera bi lahko koristila Rusiji
Ob tem na inštitutu poudarjajo, da glavna potencialna nevarnost ni rusko poreklo Krivolucke, temveč njeno dolgoletno prijateljstvo in stik s predsednico, dostop do njenega najožjega kroga ljudi, do poslovnih in finančnih informacijah, informacij o potovanjih ter potencialno občutljivih podatkov. Ključno vprašanje za Sovo bi se po njihovih navedbah zato moralo glasiti: "Ali bi lahko tretja oseba prek Krivolucke pridobila dostop do informacij, do najožjega kroga predsednice ali predsedničinih procesov odločanja?"
Četudi Sova ne bi ugotovila problematičnih povezav v Rusijo, lahko že sama polemika deluje destabilizacijsko, še trdijo: "Če bodo politike sile začele posameznike označevati za ruske agente brez zadostnih dokazov, lahko sledi paradoksalen izid: vprašanje kontraobveščevalne dejavnosti bi se lahko spremenilo v instrument notranjega političnega boja. Takšen razplet bi služil interesom Moskve, četudi ta ne bi imela nič z nastankom prvotne polemike." Da je trditev, da bi "destabilizacija Slovenije služila ruskim interesom" utemeljena, navaja tudi Dnevnik.
Pirc Musar: Vprašanja nacionalne varnosti je treba razjasniti z dejstvi in o tem obvestiti javnost
Predsednica republike Nataša Pirc Musar odločno zavrača vsakršna namigovanja o svoji povezanosti s tujimi obveščevalnimi službami ali mrežami. Ob tem je pristojne državne institucije pozvala, naj vprašanja, ki posegajo na področje nacionalne varnosti, razjasnijo na podlagi preverljivih dejstev in javnosti zagotovijo verodostojne odgovore.
"Vprašanja, ki posegajo na področje nacionalne varnosti, je treba razjasniti v okviru pristojnih državnih institucij in na podlagi preverljivih dejstev," so v uradu predsednice zapisali v današnjem sporočilu za javnost. Kot so dodali, predsednica pričakuje, da bodo te institucije svoje delo opravile temeljito in hitro.
"Gre za nadvse resne očitke, za katere nihče ni predstavil prav nobenih ugotovitev pristojnih državnih institucij, ki bi jih potrjevale. Prav te institucije imajo pristojnosti, dostop do relevantnih informacij in odgovornost, da ugotovijo dejstva ter javnosti zagotovijo verodostojne odgovore. Tudi to, kdo je vpleten v razširjanje insinuacij, ki državi in predsednici povzročajo veliko škodo," so zapisali.
Prav tako so dodali, da je nacionalna varnost preveč resna stvar za namigovanja in konstrukte. "Če obstajajo vprašanja, jih je treba preveriti in nanje jasno odgovoriti. Javnost ima pravico vedeti, kaj je res in kaj ne, odgovori pa morajo temeljiti na dejstvih," še poudarja predsednica republike.
