Ponedeljek, 11. 5. 2026, 19.41
1 mesec
Poslanci potrdili interventni zakon za razvoj Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,74
V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov.
DZ je danes s 47 glasovi za in 35 proti potrdil interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku. Predlagana dopolnila odhajajoče koalicije so poslanci na glasovanju zavrnili, predlagatelji zakona pa so svoja dopolnila umaknili. V Svobodi, SD in Levici Vesni so napovedali zakonodajni referendum.
V zakon so predlagatelji - poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica - vključili več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov.
Ob tem zakon vsebuje sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. Tako imenovani omnibus posega v deset zakonov.
DZ je danes sprejel uskladitveno dopolnilo, s katerim po navedbah Janeza Ciglerja Kralja iz NSi odpravljajo neskladje med začetkom uporabe spremenjenih določb zakona. "Upokojenci, popoldanski s. p. in ostali zavezanci bodo prenehali plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona," je pojasnil.
V strankah odhajajoče koalicije razburjeni. Bratušek: Ljudje naj se na žalost pripravijo.
Sistemski posegi pod nazivom interventni so razburili stranke odhajajoče koalicije, del stroke in del civilne družbe na čelu s sindikati. Poslanci omenjenih strank so tudi v današnji razpravi opozorili, da je zakon pisan na kožo predvsem premožnim. Istočasno bo po njihovih opozorilih brez omembe ukrepov za njeno zapolnitev navrtal vsaj eno milijardo evrov luknje v javne finance in zamajal pomembne družbene sisteme, kot sta pokojninski in zdravstveni.
"Če javno blagajno osiromašiš za približno eno milijardo evrov, je seveda treba povedati, kje boš ta izpad nadomestil - ali so to višji davki ali nižji odhodki, drugače se matematika ne izide. Tako da ljudje naj se na žalost pripravijo," je dejala poslanka Svobode Alenka Bratušek.
Nekatere od po njihovih besedah najbolj škodljivih ukrepov so poskušali iz zakona črtati s predlaganimi dopolnili, vendar niso bili uspešni.
Poslanec Reberšek: Mi delamo za vse, razbremenjujemo vse naše državljane
Predlagatelji so medtem predvsem ob podpori gospodarstva in nekaterih drugih deležnikov vse od začetka obravnave poudarjali, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih obremenjevanja in zmanjševanja gospodarske konkurenčnosti v času levosredinske koalicije ter za polaganje temeljev za hitrejši razvoj države v prihodnje. Po njihovem prepričanju bodo ukrepi sprožili številne pozitivne učinke.
Kot je danes dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek, so očitki o ukrepih samo za bogate ob vsem trudu, ki so ga predlagatelji zakona vložili v njegovo pripravo, zelo boleči. "Mi delamo za vse, razbremenjujemo vse naše državljane. To je tista prava politika z občutkom, ki daje moč ljudem," je poudaril.
O dopolnilih predlagateljev zakona poslanci niso glasovali, saj so jih predlagatelji umaknili. To je naletelo tudi na kritike, saj da naj bi to storili le zato, da bi bil zakon sprejet še danes. Odhajajoča koalicija se ob tem pripravlja na zakonodajni referendum o tem zakonu.
"DZ danes odloča o tem, ali bomo ljudem vsaj malo olajšali življenje, ali pa da bomo še branili naprej sistem, za katerega vsi vemo, da ne deluje dobro," je izpostavil Tadej Ostrc (Demokrati).
"DZ danes odloča o tem, ali bomo ljudem vsaj malo olajšali življenje, ali pa da bomo še branili naprej sistem, za katerega vsi vemo, da ne deluje dobro," je izpostavil Tadej Ostrc (Demokrati).
"Dejstvo je, da ta zakon nikomur ničesar ne jemlje, ljudem pa nekaj vrača," je poudaril in med drugim naštel nižje stroške hrane, nižje stroške bencina, nižje stroške elektrike, več stanovanj za mlade, krajše čakalne vrste v zdravstvu in več fleksibilnosti gospodarstvu.
Alenka Bratušek (Svoboda) je izpostavila hitenje s sprejemanjem zakona, ki po njenih besedah kljub imenu ne prinaša interventnih ukrepov. "Ne razumem, zakaj takšno hitenje. Vse bi se dalo izpeljati s spremembo sistemskih zakonov in to bi bila tudi edina prava pot, mogoče sta dva ukrepa interventna, ampak bi bilo treba tudi tista dva zapisati nekoliko drugače," je poudarila in dodala, da ljudje od ukrepov ne bodo imeli "absolutno nič".
Bratušek: Ne razumem, zakaj takšno hitenje
Alenka Bratušek (Svoboda) je izpostavila hitenje s sprejemanjem zakona, ki po njenih besedah kljub imenu ne prinaša interventnih ukrepov. "Ne razumem, zakaj takšno hitenje. Vse bi se dalo izpeljati s spremembo sistemskih zakonov in to bi bila tudi edina prava pot, mogoče sta dva ukrepa interventna, ampak bi bilo treba tudi tista dva zapisati nekoliko drugače," je poudarila in dodala, da ljudje od ukrepov ne bodo imeli "absolutno nič".
"Hitimo iz čisto preprostega razloga - zato, ker vemo, da vi ne boste naredili domače naloge, ki vam jo je dal vaš finančni minister. On je rekel, naredite red v javnih financah vsem svojim službam, in ker vemo, da se to ne bo zgodilo, mora to pač narediti nekdo drug," je odvrnil Andrej Kosec (SDS).
Levica je mnenja, da gre za transfer denarja od večine k peščici najbogatejših
"Kaj je tu interventnega, kaj je tu razvojnega," je zanimalo Natašo Sukič (Levica Vesna). Kot je poudarila, bo nastajajoča koalicija v času prihajajoče energetske krize zaradi razmer na Bližnjem vzhodu in še preden bo postavila svojega mandatarja, že zavrtala približno enomilijardno luknjo v državni proračun, na kar opozarjajo tudi ekonomisti in fiskalni svet.
Po besedah poslanke Levice ne gre za razvoj, gre za transfer denarja od večine k peščici najbogatejših, k enemu odstotku in zato je ta zakon približno toliko interventen, kot če bi gasilci v stavbi, kjer gori pritličje, najprej stekli gor v 'penthouse' odpirati okna, da bo elita lažje dihala, je ponazorila.
"Jaz vem, da imate vi plan in vem, da ljudje zaposleni v vaših strankah že pišejo sklep o nedopustnosti, ki ga verjetno v prihodnjih dneh pričakujem na mizi. Ampak v tistem trenutku bomo v zanimivi situaciji, ampak jaz sem prepričan, da bo ustavno sodišče moralo odločiti, da se ta referendum lahko zgodi, zato bo razprava o učinkih tega zakona trajala celo leto. Se vidimo na zakonodajnem referendumu," je dejal Žavbi.
Lenart Žavbi (Svoboda) je medtem povzel mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je opozorila na problem zakonodajnega referenduma. Zakon namreč združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč. Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko znašli v ustavnopravnem nedopustnem položaju, je zapisala omenjena služba.
Žavbi: Se vidimo na zakonodajnem referendumu
"Jaz vem, da imate vi plan in vem, da ljudje zaposleni v vaših strankah že pišejo sklep o nedopustnosti, ki ga verjetno v prihodnjih dneh pričakujem na mizi. Ampak v tistem trenutku bomo v zanimivi situaciji, ampak jaz sem prepričan, da bo ustavno sodišče moralo odločiti, da se ta referendum lahko zgodi, zato bo razprava o učinkih tega zakona trajala celo leto. Se vidimo na zakonodajnem referendumu," je dejal Žavbi.
Da so s sindikati in civilno družbo glede zakonodajnega referenduma, je ob robu seje dejal tudi Luka Mesec (Levica Vesna).
Matjaž Han (SD) je medtem izpostavil, da so predlagatelji zakona - NSi, SLS, Fokus ter Resnica in Demokrati - danes v času druge obravnave umaknile vrsto predlogov dopolnil k zakonu. "Že dolgo sedim tu notri, da vem, zakaj. Zato, da bomo lahko še danes glasovali o tem zakonu, se pravi, da se neizmerno hiti, ker če bi ti amandmaji ostali, o tem zakonu danes ne bi mogli odločati," je pojasnil Han.
Matjaž Han se je strinjal, da so v zakonu nekatere stvari, ki gredo v pravo smer, ampak ponovil, da takšnih zakonov ne gre sprejemati na takšen način. Nekatere druge rešitve po njegovi oceni ogrožajo solidarnost.
Strinjal se je, da so v zakonu nekatere stvari, ki gredo v pravo smer, ampak ponovil, da takšnih zakonov ne gre sprejemati na takšen način. Nekatere druge rešitve po njegovi oceni ogrožajo solidarnost.
"V slovenskem knjižnem jeziku obstaja ena beseda, s katero se da opisati takšen pristop in temu se reče zavist. Levica v Sloveniji na zavisti gradi svojo politiko," je sklenil.
V zakonskem predlogu poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica predlagajo več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov.
Ob tem pa predlog med drugim vsebuje tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
Janša: Ukrepi iz interventnega zakona v pravo smer
Ukrepi iz predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku, gredo po besedah prvaka SDS Janeza Janše v pravo smer in bodo koristili vsem. Zakonodajni referendum, ki ga napoveduje odhajajoča koalicija, po njegovi oceni ni mogoč. Levim strankam je ob tem očital, da politiko gradijo na zavisti.
"To je zakon, ki razbremenjuje vse. Je zakon, ki bo koristil praktično dvema milijonoma ljudem v Sloveniji - upokojencem, ker bodo imeli višje pokojnine, ker bodo manj obremenjene, delavcem, ker bodo imeli plačo, ki bo imela večjo kupno moč in vsem tistim, ki zdaj čakajo v dolgih čakalnih vrstah, ker bodo prej prišli do zdravnika," je nanizal v izjavi za javnost ob robu izredne seje DZ.
Dodal je, da ukrepi, ki so predlagani, res izdatno posegajo v strukturo proračunskih izdatkov. "Res pa je tudi, da je ta zakon napisan za drugačno vladanje, kot smo ga spremljali v zadnjih štirih letih," je dodal.
Janša: Zakon, ki se danes sprejema, bo uresničljiv ob drugačnem funkcioniranju države
Kot je spomnil, je bil prejšnji teden sprejet nov zakon o vladi, ki po njegovih besedah predstavlja vitko državo. "Zakon, ki se danes sprejema, bo uresničljiv ob drugačnem funkcioniranju države, kjer se bo delalo tudi na odhodkovni strani, kajti stroški za funkcioniranje države so previsoki," je izpostavil Janša.
Kot je dodal, je sicer res, da zakon ne bo imel popolnoma enakih učinkov za vse, a ponovil, da bo koristil vsem.
V izhodiščih za koalicijsko pogodbo, ki so bila usklajena, sta po besedah najverjetnejšega mandatarja med prioritetami tako debirokratizacija kot decentralizacija: "Pod tema dvema besedama se skrivajo obsežni ukrepi, ki bodo prispevali k temu, da bo funkcioniranje države cenejše in tudi bolj kvalitetno."
Oboje je po njegovih besedah možno doseči ob manjših izdatkih. "Seveda pod predpostavko, da bo formirana nova vlada, ki bo te politike izvajala, in ob predpostavki, da večina številk, ki jih danes imamo na voljo, držijo in je javnofinančno stanje države takšno, kakršnega slika minister za finance," je dodal. Če pa je stanje slabše, bodo po Janševih pojasnilih potrebni fiskalni ukrepi, ki jih bodo, če bo sestavljena vlada, izvajali ob pripravi proračunskih dokumentov.
Glede morebitnega zakonodajnega referenduma, ki ga poleg strank odhajajoče koalicije napovedujejo tudi v sindikatih, je ocenil, da glede na zakonsko ali ustavno ureditev tak referendum ni mogoč.
Zakon namreč združuje določbe o davkih, o katerih referendum ni dopusten, in druge določbe, o katerih je referendum mogoč, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Ker slovenska zakonodaja pozna le referendum o zakonu kot celoti, ne pa o posameznih delih, bi se lahko znašli v ustavnopravnem nedopustnem položaju, je zapisala omenjena služba.
Janša: Levica v Sloveniji svojo politiko gradi na zavisti
Po Janševih besedah je sicer zakonodajni referendum ustavna in demokratična možnost, vendar se mu zdi, da smo edina država, v kateri se sindikati borijo proti temu, da bi bilo življenje za vse boljše. "Ne razumem tistih, ki napovedujejo blokado tega zakona," je ponovil.
Kot je dodal, je sicer res, da zakon ne bo imel popolnoma enakih učinkov za vse, a ponovil, da bo koristil vsem.
"V slovenskem knjižnem jeziku obstaja ena beseda, s katero se da opisati takšen pristop, in temu se reče zavist. Levica v Sloveniji na zavisti gradi svojo politiko," je sklenil.
Vrtovec: Verjamem, da so ljudje dovolj zreli, da vedo, kaj jim prinaša tovrstna zakonodaja
Poslanec NSi, SLS in Fokus ter prvak NSi Jernej Vrtovec se je strinjal, da je "nedopustnost referenduma utemeljena, ker gre pri zakonu tudi za določeno davčno materijo". "Ne bom rekel, da je nagajanje, gre za izraz poraza, ki so ga doživeli na parlamentarnih volitvah in ki ga ne morejo prenesti," je dejal v izjavi po sprejemu interventnega zakona za razvoj Slovenije. Rožljanje z referendumom je po njegovem pričakovano, česar pa se ne bodo ustrašili. "Verjamem, da so ljudje dovolj zreli, da vedo, kaj jim prinaša tovrstna zakonodaja," je dodal.
Vodja poslanske skupine Demokrati Tadej Ostrc je v izjavi po sprejemu zakona glede napovedi referenduma povedal, da živimo v demokratični družbi. "Obstajajo neka pravila, o tem, ali je tak referendum dopusten ali ni, bodo odločali pravniki. Zbiranje podpisov je vedno dopustno, zanimivo pa je, da se zbirajo podpisi proti zakonu, ki nikomur ne jemlje in daje vsem," je ocenil.
