Sreda, 1. 4. 2026, 17.16
1 mesec, 1 teden
Na Gorenjskem v vetrolomu poškodovanih okoli sto tisoč kubičnih metrov drevja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,18
Nedavni vetrolom je največ škode povzročil v gozdovih na Gorenjskem, kjer je poškodovanih okoli sto tisoč kubičnih metrov drevja. Vetrolom po obsegu sicer ni največji v zadnjih letih, problem pa je velika razpršenost škode in velik izziv bo poskrbeti za pravočasno sanacijo pred namnožitvijo podlubnikov.
V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije je vetrolom po prvih ocenah poškodoval nekaj več kot 50 tisoč kubičnih metrov drevja, kar pomeni več kot tri milijone evrov ekonomske škode. Poškodbe so prisotne praktično v vseh gozdovih na tem območju, največ pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem. Več poškodovanega drevja je tudi pod Poreznom, v Zadnji Sori, na Jelovici, v Kokri ter na severnih legah vrhov v Poljanski in Selški dolini, so danes sporočili s kranjske enote ZGS.
Tudi na območju blejske enote zavoda je veter poškodoval okoli 50 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega okoli 20 tisoč na Pokljuki, deset tisoč na Jelovici, šest tisoč na Mežakli, po nižinah pa največ v okolici Radovljice, je za STA pojasnil vodja blejske enote Jernej Avsenek.
Velika nevarnost namnožitve podlubnikov
"Sam obseg z vidika letnega obsega sečnje ni tako velik, da bi bilo to nekaj ekstremnega," je povedal Avsenek in spomnil na vetrolom leta 2023, ko je bilo poškodovanega drevja količinsko več. Bo pa tokrat težava v tem, da so poškodovana drevesa zelo razpršena. Gre namreč predvsem za posamično podrta ali polomljena drevesa in skupine dreves, redkeje pa za večje strnjene površine.
Razpršenost predstavlja veliko nevarnost za namnožitev podlubnikov. "S podlubniki smo ravno nekako prišli na neko normalno stanje, zdaj pa glede na izkušnje predvidevamo, da nas bo ta dogodek v naslednjem letu spet pripeljal v gradacijo podlubnikov," je pojasnil Avsenek.
Najmanj prizadelo listavce
Vetrolom je večinoma prizadel iglavce, predvsem smreke, saj listavci še niso olistani, zato so jo odnesli bolje. Zdrave listavce je večinoma polomilo, če je nanje podrlo iglavce, padali so tudi suhi jeseni. Drevje je sicer večinoma polomljeno in ne podrto skupaj s korenino, kar je posledica suhih tal. Če bi bila tla razmočena, bi bila škoda neprimerno večja, so izpostavili v kranjski enoti zavoda.
Lastniki naj ukrepajo tudi sami
Velika razpršenost bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsako parcelo posebej. Gozdarji sami v kratkem času ne morejo pregledati vsega poškodovanega območja in izdati odločb za sanitarni posek lastnikom gozdov. Zato lastnike gozdov pozivajo, naj tudi sami pregledajo svoje gozdove. Sanacijo posledic vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe zavoda, morajo pa o začetku del predhodno obvestiti svojega revirnega gozdarja in se z njim posvetovati o najboljši izvedbi.
Prednostno je treba posekati in odpeljati iz gozda poškodovane smreke, ki so lahko vir za namnožitev podlubnikov. Posek poškodovanih smrek ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo mora biti zaključen do konca maja, v višjih oziroma v hladnejših legah do dva tedna pozneje, so pojasnili v kranjski enoti zavoda za gozdove.
Ob tem so opozorili, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. Podrta in napeta drevesa ter poškodovani sestoji predstavljajo veliko tveganje za nenadne lome in zdrse, še posebej na strmejših terenih. "Za sanacijo lastnikom priporočamo, da se obrnejo na profesionalne izvajalce, ki so usposobljeni za delo v takih razmerah," je dodal Avsenek.
Hkrati je opozoril tudi obiskovalce, da je gibanje v poškodovanih gozdovih nevarno, saj je v krošnjah še vedno veliko odlomljenih vej in obviselih dreves.
V zavodu obiskovalce gozdov tudi prosijo, naj bodo v naslednjih mesecih uvidevni in naj ne puščajo vozil na mestih, ki ovirajo spravilo poškodovanega drevja iz gozda ter naj svoje rekreativne dejavnosti preusmerijo na območja, ki niso bila poškodovana.
