Mladi učitelji in vzgojitelji delajo le za malico in prevoz

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) razpis za pripravništvo v javnih vrtcih in šolah objavi dvakrat letno, spomladi in jeseni. Običajno so razpisali 45 plačanih in 200 volonterskih pripravništev za učitelje ter od sedem do 26 plačanih in 100 volonterskih mest za vzgojitelje in njihove pomočnike. Letos spomladi so iskali le še prostovoljce, 200 za področje osnovnošolskega oziroma srednješolskega izobraževanja ter 64 za predšolsko vzgojo (33 za pomočnika vzgojitelja in 31 za vzgojitelja).

Pripravništvo za učitelje in vzgojitelje traja deset mesecev, za pomočnike vzgojiteljev pol leta. Strošek, ki ga je imela država s pripravnikom s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za deset mesecev, je znašal približno 15 tisoč evrov, v to so bili vključeni plača, pokojninska premija ter plačilo prevoza, prehrane in regresa za letni dopust.

Delajo za malico, prevoz in izkušnje Razen dodatka učiteljem mentorjem stroškov z volonterskimi pripravniki država do zdaj ni imela, saj niso dobili niti za prevoz in malico. Od 12. aprila letos dobijo vsaj to. Volonterski pripravnik v osnovni in srednji šoli zdaj v desetih mesecih skupaj državni proračun obremeni za 1.723 evrov, volonterski vzgojitelj za 1.277 evrov, volonterski pomočnik vzgojitelja pa za 767 evrov.

Kljub zgolj plačani malici in prevozu je zanimanje za volontersko pripravništvo izjemno veliko. V spomladanskem roku se je na 264 prostih mest prijavilo 688 kandidatov. 351 vlog je prispelo na razpisana pripravniška mesta za osnovnošolske in srednješolske učitelje, 255 za pomočnike vzgojiteljev in 11 za vzgojitelje. Prednost so imeli kandidati z višjim študijskim uspehom in tisti, ki so že kandidirali na prejšnjih razpisih.

Edina pot do strokovnega izpita, brez katerega zaposlitev (skoraj) ni mogoča Zanimanje je veliko, ker druge možnosti skoraj nimajo. To je namreč bolj ali manj edina pot do strokovnega izpita, brez katerega se v šolstvu skoraj ni mogoče zaposliti. Teoretično je zaposlitev za dobo enega leta sicer mogoča, a le če nihče od drugih prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje vseh pogojev, med katerimi je običajno tudi strokovni izpit.

Študij in diplomski izpit za zaposlitev strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih namreč nista dovolj, potreben je še strokovni izpit, ki podobno kot v marsikaterem drugem poklicu (področje prava, socialnega dela ipd.) "predstavlja kvalificiran vstop v poklic, v katerem posameznik odgovorno in samostojno opravlja svoje delo", navajajo na MIZŠ. Dodajajo, da je delo z otroki, učenci in dijaki izjemno odgovorno, zato je družba dolžna poskrbeti, da v te ustanove vstopajo samo "vrhunsko usposobljeni strokovni delavci".

Strokovni poklic je mogoče opravljati po opravljenih šestih mesecih pripravniškega dela (štirih mesecih za pripravnike s srednješolsko izobrazbo). Na izpitu pristojna komisija preverja znanje slovenskega knjižnega jezika. Kandidati morajo poznati tudi predpise s področja vzgoje in izobraževanja, ustavno ureditev RS, ureditev institucij EU, njenega pravnega sistema ter predpise, ki urejajo človekove pravice ter otrokove pravice in temeljne svoboščine. Poznavanje zadnjega je po navedbah MIZŠ stvar "splošne minimalne razgledanosti, o kakršni pri strokovnih delavcih na področju vzgoje in izobraževanja ne bi smeli dvomiti".