Minister Vizjak obljubil, da bo vlada spoštovala podpisani sporazum

Tudi redna seja ESS-ja je minila v znamenju spora med sindikati in vlado. Sindikati so namreč predlagali, da ESS obravnava kršitev izhodišč za socialni sporazum 2012–2016, ker je vlada enostransko, skozi proračun, napovedala spreminjanje normativov v vrtcih. Čeprav je bilo dogovorjeno, da se bodo normativi najprej uskladili na ESS-ju, pa vlada tega ni storila.

Vizjak obljubil, da bo vlada spoštoval dogovor Kot je povedal glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj, je minister Andrej Vizjak dal zagotovilo, da se bo vlada držala podpisanega sporazuma, zato je bila ta točka dnevnega reda umaknjena. Ker pa uradnega zagotovila še ni, je Štrukelj poudaril, da se bodo vse preostale aktivnosti, povezane s stavko in referendumom, nadaljevale. "Zadovoljen sem, da se s to odločitvijo konflikt ni še poglobil. Zagotovilo ministra Vizjaka je bilo zelo konstruktivno," je bil zadovoljen Štrukelj.

Slovenska industrijska politika Danes pa se je ESS ukvarjal tudi s točko dnevnega reda, ki se imenuje slovenska industrijska politika. Ob tem so tudi sindikati poudarili, da si želijo izboljšanja poslovnega okolja in odpiranja novih delovnih mest. Tega pa ne pričakujejo na račun nizkih plač. Sindikati pogrešajo velike infrastrukturne projekte in predlagajo, da bi za srednja in mala podjetja pripravili program energetske obnove stavb. Na ta način naj bi v Nemčiji zagotovili 30.000 delovnih mest. Poudarek bi morali dati tudi lesnopredelovalni industriji.

Cilj je 50.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega Izvršna direktorica GZS-ja za politike in zakonodajo Alenka Avberšek je poudarila, da nam mora biti cilj v prihodnje, da s 35.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega dosežemo 50.000 evrov. Tudi Avberškova je govorila znane zadeve o tem, da moramo imeti bolj konkurenčno okolje in jasno strategijo, kako to doseči. Zagotovo pa bo morala Slovenija več vlagati v raziskave in razvoj. Slovenska industrijska politika bo morala odgovoriti na izzive, kako odstraniti ovire, ki se pogosto pojavljajo tudi za projekte, ki imajo finančno konstrukcijo in znanje. Določiti si moramo prioritete in si odgovoriti na vprašanji, kateri del gospodarstva je nekonkurenčen in kako ga prestrukturirati.

Zakaj dobivamo slabe zakone? ESS se je dotaknil tudi resolucije o normativni dejavnosti, ki je bila sprejeta novembra 2009 in določa, da se morajo pri sprejemanju zakonov držati določenih pravil, kot recimo kaj želimo z zakonom doseči, vključevati stroko in ji dati dovolj časa za razmislek, omogočiti javno razpravo, oceniti učinke na javne finance …

Avberškova pravi, da se kljub resoluciji v večini primerov ta ne upošteva. Po njenih besedah je kriza samo izgovor, saj se nespoštovanje resolucije dogaja tudi v primerih, ko to ni potrebno. "Zato potem dobivamo slabe zakone, ki prispevajo nove administrativne ovire. Ti zakoni se potem končajo z referendumi in ustavnimi presojami," je svojo zaskrbljenost izrazila Avberškova.