Ponedeljek, 6. 7. 2026, 12.00
1 mesec, 1 teden
Minister Andrej Šircelj: Če kdo straši z Zujfom, so to lažna sporočila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,10
Andrej Šircelj je ministrstvo za finance vodil že v času tretje vlade Janeza Janše.
"Ne napovedujem nobenega Zujfa (Zakon za uravnoteženje javnih financ, op. p.), če kdo z njim straši, so to lažna sporočila. Prav tako ne napovedujem premoženjskega davka ali davka na nepremičnine, ki je del premoženjskega davka. To pomeni, da ne napovedujem nobenih davkov na tem področju, ne glede na to, ali so sedanji davki s strokovnega zornega kota dobri ali slabi," je v intervjuju za Demokracijo o vodenju finančnega ministrstva v času javnofinančnega primanjkljaja izpostavil minister za finance Andrej Šircelj v novi Janševi vladi. Spregovoril je tudi o svojih prioritetah pri vodenju ministrstva in o stanju javnih financ, ki jih po njegovih besedah še analizirajo in ugotavljajo razloge, zakaj je nastal primanjkljaj.
Med prioritetami ministrstva za finance pod vodstvom Širclja, ki je bil finančni minister že v času tretje Janševe vlade, bodo zmanjšanje odhodkov, reforma plačnega sistema, vrnitev podjetniškega duha in stabilizacija javnih financ brez novih davkov. V intervjuju za Demokracijo je napovedal tudi rebalans proračuna v septembru in ukinitev izenačevanja osebnih odhodkov.
Na tem področju ne napoveduje nobenih davkov
Ob vprašanju, kaj lahko pričakujemo od finančnega ministrstva v novi vladi, je izpostavil, da ne napoveduje nobenega Zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf). "Če kdo z njim straši, so to lažna sporočila," je bil jasen. Prav tako ne napoveduje premoženjskega davka ali davka na nepremičnine. Ne glede na to, ali so sedanji davki s strokovnega zornega kota dobri ali slabi, na tem področju ne napoveduje nobenih davkov, napoveduje pa stabilno davčno okolje.
Pravi, da glede stanja v gospodarstvu in stabilnosti finančnega sistema ni pesimist, želi si biti realist s pridihom optimizma. "Mislim, da imamo zelo robustno gospodarstvo, in razumem predloge gospodarstva, to je združenj, gospodarske in obrtne zbornice, združenj delodajalcev in drugih. Želim pa si, da tudi oni razumejo snovalce finančne politike in finančnega ministra, ki mora v prvi vrsti zagotoviti stabilnost in varnost javnih financ. Prav tako razumem sindikate, ki želijo čim boljše pogoje dela, vendar jih prosim, da tudi oni razumejo, da si država in gospodarstvo želita čim boljše gospodarsko okolje za podjetja in življenjsko okolje za ljudi, ki bo čim manj administrativno zahtevno, čim bolj preprosto in seveda tudi čim bolj konkurenčno," je povedal in dodal, da bo vlada vsem ljudem zagotavljala varnost in stabilnost. "Tudi tako bomo dosegli večjo blaginjo, kar je tudi poslanstvo mojega mandata."
"Takšnega porasta odhodkov ni bilo še nikoli"
Šircelj si želi ureditve, kjer bo delo plačano glede na učinke, ki jih posameznik dosega pri svojem delu.
V intervjuju je spregovoril tudi o stanju javnih financ in primanjkljaju več kot treh odstotkov BDP. Poudaril je, da na ministrstvu trenutno opravljajo natančne analize in ugotavljajo razlog, zakaj je primanjkljaj sploh nastal. "V bistvu me je presenetilo, da napoved presega tri odstotke tako za leto 2026 kot tudi za leto 2027, ob predpostavki, da se nič ne zgodi. Vendar pa se je nekaj zgodilo: prišla je nova vlada, ki bo proračunske dokumente drugače pripravila," je povedal in dodal, da so načrti nove vlade drugačni, kar je povsem normalno.
Skrb vzbujajoča pa je po njegovem mnenju izjemna rast odhodkov v zadnjem letu in pol prejšnje vlade Roberta Goloba. "Takšnega porasta dejansko ni bilo še nikoli. Razumem sicer, da se v zadnjem letu pred volitvami odhodki nekoliko povečajo, pri čemer lahko govorimo o desetih, največ 15 odstotkih – v letu 2025 pa so se odhodki ogromno povečali. To je nekaj, kar se še ni zgodilo," je izpostavil Šircelj, kot razlog za povečanje odhodkov pa navedel nenadzorovanost pri povečanju plač v javnem sektorju.
Ob preseženem javnofinančnem primanjkljaju tako pričakuje oceno učinkovitosti financiranja investicij, ki dosegajo pet odstotkov BDP. "Tu govorim izključno o državnih investicijah, kjer smo nad povprečjem EU, medtem ko smo po zasebnih investicijah pod povprečjem, kar je ena izmed težav." Ob tem je izpostavil, da bodo odhodki pod to vlado bistveno bolj nadzorovani, kar je mogoče urediti že s spremembo proračuna za leto 2026. "Pričakujem, da bo v državnem zboru sprejeta septembra. Sledila bosta še proračuna za leti 2027 in 2028, v katerih bodo začrtane strategija in politike zdajšnje koalicije," je napovedal.
Ločen sistem plač glede na poklice
Po njegovih besedah je povečanje plač načrtovano še za leti 2027 in 2028, vlada oziroma predlagatelj ukrepov, med katerimi je tudi minister za finance, pa ima nekatere vzvode, da se rast plač lahko umiri. "Ne govorim o božičnici, temveč o plačah. V koalicijski pogodbi smo tudi zapisali, da bomo naredili za javne uslužbence ločen sistem glede na poklice. To pomeni, da bodo zdravstveni delavci imeli svoj plačni sistem, vojaki svojega in tako dalje. Ob takšni ureditvi se da narediti veliko več," meni.
Želi si ureditve, kjer bo delo plačano glede na učinke, ki jih posameznik pri svojem delu dosega. "To pomeni, da tisti, ki dela odlično, dobi tudi odlično plačo, kar mu omogoča sistem dodatnega nagrajevanja. Kdor dela povprečno ali dobro, recimo, bo dobil dobro plačo, kdor dela slabo, pa bo dobil slabo plačo. Kdor dela zelo slabo, pa plače ne bo dobil. Menim, da moramo ukiniti uravnilovko (izenačevanje osebnih odhodkov, op. p.)," je prepričan. Po njegovem mnenju je treba upoštevati tudi primerljivost poklicev, saj ti niso enako primerljivi. "Ljudi, ki so pridobili izobrazbo v Sloveniji, je treba zadržati, da tu ustvarjajo in delajo," je še povedal v intervjuju.
Plačni sistem sicer spada pod okrilje ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, natančno časovnico o spremembi tega sistema pa bo, kot pravi Šircelj, pripravil minister Franci Matoz.
