Petek, 14. 8. 2026, 19.45
1 mesec
Ljubljanski kuhar, ki naj bi bil v resnici terorist IS, kmalu na prostost?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,56
Rašid Aziz naj bi bil nekdanji član zloglasne Islamske države (fotografija je simbolična).
Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bila 27. avgusta 2024 vložena obtožnica zoper državljana Iraka Rašida Aziza, ki mu tožilstvo očita, da je pred desetimi leti sodeloval pri terorističnih napadih. Osumljen je, da naj bi leta 2016 kot član zloglasne Islamske države v Iraku v vozila in stavbe podtikal bombe. Ker sojenje še ni končano, 27. avgusta pa bosta pretekli dve leti od vložitve obtožnice, bodo Aziza v skladu z veljavno slovensko zakonodajo morali izpustiti iz pripora, pred očitki tožilstva pa se bo nato branil s prostosti. Aziz je od leta 2019 že dvakrat pobegnil iz Slovenije, obakrat v Nemčijo.
43-letnemu Rašidu Azizu slovensko tožilstvo očita kaznivo dejanje sodelovanja v hudodelski teroristični združbi. Kot terorist naj bi deloval leta 2016 v Iraku, ko naj bi imel položaj vodje v teroristični elitni diviziji Dat al Savari, ki je del teroristične organizacije Islamska država, je poročal časnik Dnevnik.
Preiskoval ga je že FBI
Aziz naj bi bil aktiven borec, ki je deloval na območju iraške province Salah Al Din. Bil naj bi emir oziroma vodja in sodeloval v podenotah, namenjenih posebnim operacijam, kot so izvidništvo in podtikanje improviziranih eksplozivnih sredstev v prostore ali vozila. Za to naj bi dobival plačilo in štipendijo za oskrbo sorodnikov, kar potrjujejo tabele FBI o plačilih, ki so v sodnem spisu.
Pri terorističnih dejanjih naj bi deloval že med letoma 2005 in 2008. Leta 2005 so namreč ameriške sile v Iraku našle neaktivirano improvizirano eksplozivno sredstvo z njegovimi prstnimi odtisi, zato so takrat za njim razpisale modro Interpolovo tiralico, a je pregon leta 2015 zastaral.
Na sojenju Rašidu Azizu v Ljubljani sta pričala tudi dva agenta FBI.
Sodni izvedenec meni, da je Aziz zelo podoben domnevnemu teroristu s fotografij iz Iraka
Slovensko tožilstvo očitke o terorizmu dokazuje tudi s fotografijami, v katerih naj bi bil obtoženi v družbi z nekaterimi drugimi osebami, ki so sodelovale v terorističnih akcijah. Izvedenec za forenzične preiskave fotografij in posnetkov Gregor Kovač je med sojenjem že dvakrat ocenil, da je oseba na obremenjujočih fotografijah izredno podobna Azizu in da skoraj ni dvoma, da gre za istega človeka. Prvič je njegovo podobnost z osebo na posnetku ocenil s plus štiri, najvišjo oceno na mednarodni lestvici podobnosti, drugič – po odvzemu obraznih mer – pa s plus tri, kar je še vedno izredno visoko.
Rašid Aziz in njegov zagovornik že od začetka sojenja trdita, da celotna obtožnica temelji na dokazih, ki naj bi jih ponaredili Američani, in da so ga napačno povezali z domnevnim teroristom Aršadom Hamisom Hamdanijem Azizom. Ko so koalicijske sile leta 2006 v Iraku prvič prijele Aziza, naj bi se predstavljal s tem imenom.
Pripadniki Islamske države v Iraku
Sodni postopek zoper Rašida Aziza vodi sodnica Maja Povhe, ki je zamenjala sodnika Srečka Škerbca.
Ne zna pojasniti, kako so se obremenilni dokazi znašli na njegovem mobilnem telefonu
Na vprašanje, kako to, da se njegovi prstni odtisi ujemajo z odtisi Aršada, je obtoženi med sojenjem prav tako odvrnil, da gre za ponaredke Američanov. Brez besed pa je ostal ob vprašanju sodnika, zakaj so slovenski kriminalisti ob aretaciji v njegovem telefonu našli posnetek ločitvene listine, na kateri je navedeno, da žena toži moža Aršada Kamisa Hamdanija Aziza. Kako se je ta dokument znašel na njegovem telefonu, ni znal pojasniti.
Ljubljansko okrožno sodišče naj bi trenutno čakalo na podatke iz Iraka o tem, ali je bil Rašid Aziz v matični državi že kdaj pravnomočno obsojen ali v kazenskem postopku. Priznal je, da ga je leta 2008 v Iraku zaprla ameriška vojska, a trdi, da zaradi nekega drugega suma, ne terorizma. Zaprt je bil dve leti, nato pa so ga po njegovih navedbah izpustili in mu plačali odškodnino za neupravičen odvzem prostosti.
Sodni postopek zoper Rašida Aziza vodi sodnica Maja Povhe, ki je zamenjala sodnika Srečka Škerbca.
V Slovenijo je prišel leta 2019 in dvakrat pobegnil v Nemčijo
Aziz, ki je po navedbah Dnevnika v Ljubljani do aretacije delal kot kuhar, je v Slovenijo prvič prišel marca 2019 kot begunec, čigar ciljna destinacija je bila Nemčija. Samo štiri dni po tem, ko so ga nastanili v azilni dom v Ljubljani, ga je zapustil in odpotoval naprej v Nemčijo, kjer pa je bila njegova vloga za mednarodno zaščito zavrnjena.
Nemci so Aziza vrnili v Slovenijo, a je državo znova zapustil. Marca 2021 je prek Francije spet pobegnil v Nemčijo, tamkajšnje oblasti pa so ga znova vrnile v Slovenijo, kjer je ostal do marca 2024, ko so ga aretirali.
Rašid Aziz je v Slovenijo leta 2019 prišel kot migrant z Bližnjega vzhoda.
Na nadaljnje obravnave bo osumljeni terorist hodil s prostosti
Obtožnica zoper Aziza je bila na ljubljanskem okrožnem sodišču vložena 27. avgusta 2024, kar pomeni, da bo Iračan čez nekaj manj kot dva tedna – če sojenje do takrat ne bo končano in obsodilna sodba ne bo izrečena – v skladu s 5. odstavkom 207. člena zakona o kazenskem postopku izpustiti iz pripora. Nadaljnjih sodnih obravnav se bo zato udeleževal s prostosti.
Tožilstvo po poročanju Slovenskih novic Azizu namreč očita kaznivo dejanje sodelovanja v hudodelski teroristični združbi oziroma skupini, za očitano dejanje pa je najvišja zagrožena kazen do osem let zapora. Senat vrhovnega sodišča lahko dveletni pripor podaljša še za največ eno leto, če je obdolžencu očitano oziroma že teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora osem ali več let.
