Torek, 17. 3. 2026, 14.47
2 meseca
Nova pridobitev ljubljanske Hiše iluzij
Lebdeča voda, ki kljubuje fiziki, prvič v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,39
Fotografija tega sicer ne razkrije, a res je bilo videti, da vodne kapljice lebdijo ali celo malo lezejo navzgor.
Ob svoji deseti obletnici je Hiša iluzij v Ljubljani predstavila novost, ki so jo do zdaj v Evropi pokazali samo še v sestrskih ustanovah v Milanu in Madridu.
Ali vodne kapljice lahko lebdijo v zraku? Videz vara, bodo povedali v Hiši iluzij, kjer so na ogled postavili eksponat, iz katerega bi lahko sklepali prav to.
Toda fizika nam pravi, da to ni mogoče, iluzija lebdeče vode (Levitating Water), ki jo vidimo, pa temelji na natančno usklajenih svetlobnih učinkih in optičnih principih. To ni le vizualni trik, ampak varanje naših možganov, ki ustrezno prirejene informacije in prizore iz okolja napačno tolmačijo – v tem primeru tako, da se zdi, da kapljice vode lebdijo v zraku ali celo tečejo navzgor.
Iluzijo lebdeče vode so pred tem uprizorili le v Milanu in Madridu, zdaj pa tudi v Ljubljani.
Zakaj nas iluzije tako privlačijo?
Iluzije nas pritegnejo predvsem zato, ker nam ne ponujajo odgovorov, temveč porajajo vprašanja. Ko vidimo in gledamo nekaj, kar je v nasprotju s tem, kar nas učijo znanost in izkušnje, dvomimo o tej zaznavi in si želimo še naprej raziskovati, kaj pravzaprav vidimo in zakaj to vidimo ravno tako, kot vidimo.
Iluzije nas vsakič nova spomnijo, da sveta okrog sebe pravzaprav ne vidimo vedno takšnega, kot v resnici je, ampak takšnega, kot ga naši možgani interpretirajo. Nepričakovane interpretacije so neredko zabavne, a tudi poučne, ker krepijo razumevanje o delovanju našega uma.
V ljubljanski Hiši iluzij je na ogled več kot 70 različnih iluzij in drugih eksponatov, ki nas spodbudijo v dvome o naših zaznavah.
Zgodba, ki se iz Ljubljane širi po evropskih mestih
Hiša iluzij na Kongresnem trgu v Ljubljani je od svojega nastanka leta 2016 prerasla v eno izmed najbolj obiskanih atrakcij v slovenski prestolnici. Letno jo obišče več kot sto tisoč radovednih iz Slovenije in tujine, ki v tem interaktivnem muzeju v dveh nadstropjih z več kot 70 eksponati aktivno spoznavajo optične prevare, znanstvena načela in psihološke trike. Je prostor rojstnodnevnih praznovanj, zanjo se odločajo tudi številne šolske skupine in podjetja, ki tu na nenavaden način organizirajo svoje teambuildinge.
Zgodba ljubljanske in slovenske Hiše iluzij presega lokalni okvir, saj so na ideji interaktivnega učenja skozi izkušnjo zrasle organizacijsko sicer ločene sestrske ustanove v več evropskih mestih, med drugim v Pragi, Bukarešti, Milanu in pred kratkim še v Madridu. So nekoliko drugače zasnovane in tudi poimenovane – imenujejo se muzeji čutov (Museum of Senses) –, a so pri njihovem nastajanju sodelovali prav snovalci ljubljanske Hiše iluzij.
