Križanič: Nisem imel nobene možnosti za obrambo

Moti ga predvsem to, da kot prizadeti ni imel nobene možnosti za obrambo, zato je napovedal več korakov za zaščito imena.

Po pomoč tudi k varuhinji človekovih pravic Križanič je napovedal, da bo najprej zahteval vpogled v spis komisije oziroma tam zbrano gradivo. Na upravnem sodišču bo nato zahteval sodno varstvo zaradi posega v njegove osebnostne pravice, ki se je po njegovih navedbah zgodil brez njegove soudeležbe v postopku komisije in na podlagi neresničnih trditev. Za zaščito svojih ustavno varovanih osebnostnih pravic in predpostavke nedolžnosti se bo obrnil tudi na varuhinjo človekovih pravic. "Če pa se bodo žaljive obdolžitve brez dejanske in pravne podlage nadaljevale, bom razmislil tudi o kazenskopravnem varstvu in civilni odgovornosti," je še opozoril Križanič.

"Komisija je izrekla brezprizivno sodbo" Komisija je po Križaničevih pojasnilih načelno mnenje oblikovala na podlagi neresničnega podatka, da naj bi kot minister zahteval zamenjavo članov fakultetne komisije za oceno doktorata uslužbenke ministrstva Katje Božič. "Ta postopek je komisija začela zaradi prijave, ki ji je sledilo postopkovno povsem nedefinirano zbiranje gradiva in dokazov, brez kakršne koli udeležbe prizadetega in drugih udeležencev," je poudaril minister in dodal, da je komisija na koncu izrekla praktično dokončno in brezprizivno sodbo, ki jo je potem predsednik komisije Drago Kos pojasnjeval v medijih, ki so to želeli.

Postopka ugotavljanja krivde ni bilo Minister opozarja, da komisija, čeprav se sklicuje na to, da gre le za načelno mnenje brez pravnih in materialnih posledic ter brez konkretnih podatkov, v svoji obrazložitvi izrecno sklicuje na prijavo, zbrano gradivo, podatke, ki jih je pridobila, na to, da je ugotavljala dejansko stanje, in na opisano ravnanje ministra. "Vse to naj bi bilo osnova za javno izrečeni očitek koruptivnega dejanja, pri čemer mi krivda sploh ni bila dokazana. Pravzaprav sploh ni bilo nobenega postopka ugotavljanja krivde, saj me nihče iz komisije o tej zadevi ni ničesar vprašal," je povedal Križanič.

"Takšno ravnanje komisije in tudi javni nastopi in komentarji predsednika Draga Kosa presegajo naravo načelnega mnenja in pomenijo grob poseg v mojo osebno integriteto. Na ta način se komisija samovoljno postavlja v vlogo nekakšnega izrednega sodišča, ki lahko sodbe izreka brez spoštovanja običajnih pravnih postopkov, ki jih zahtevajo načela pravne države," zaključuje minister.

Kos: Vsak ima pravico uporabljati pravna sredstva Direktor komisije za preprečevanje korupcije Kos je v odzivu na napovedane korake Križaniča dejal, da ima vsak pravico uporabljati pravna sredstva. Vsi morebitni postopki proti komisiji pa bodo - tako pravi Kos - pokazali ministrovo ravnanje, ki je posegalo v avtonomijo univerze.

Pahor ne namerava razrešiti Križaniča Premier Pahor ministra za finance ne namerava razrešiti. Pahor se je ob tem vprašal, kako je mogoče, da ustanova, ki sicer uživa njegovo polno spoštovanje, pravi, da neko dejanje ustreza zakonski definiciji korupcije, a ovadbe ne vloži, čeprav je to dolžna. Najmanj nenavadno je, da komisija ob ugotovitvi ravnanja, ki ustreza definiciji korupcije, ne poda predloga za pregon, je dejal ter pojasnil, da zato Križaniča ne bo razrešil.

"Če je nekdo obtožen korupcije, mu je treba soditi" "Mislim, da je to vprašanje, ki si ga moramo vsi zastaviti, vključno z zakonodajalcem, izvršno vejo oblasti in komisijo, če hoče ohraniti avtoriteto," je dejal. Če je nekdo obtožen korupcije, mu je bržkone treba soditi ter ugotoviti, ali je ali ni storil kaznivega dejanja, je prepričan Pahor.

Komisija za preprečevanje korupcije je v ponedeljek sporočila, da je ravnanje funkcionarja, ki poseže v avtonomijo izobraževalne ustanove, kršitev dolžnega ravnanja, ki ustreza zakonski definiciji korupcije. Gre za Križaničev klic dekanu ekonomske fakultete Dušanu Mramorju v zvezi s sestavo komisije za oceno doktorske disertacije direktorice direktorata za finančni sistem Katje Božič.

Za Golobiča Križaničev klic Mramorju neprimeren Klic finančnega ministra Franca Križaniča dekanu ekonomske fakultete Dušanu Mramorju ni bil primeren, ne glede na kontekst samega pogovora med njima, je danes menil visokošolski minister Gregor Golobič. Bilo bi uničujoče za avtonomijo univerze, če bi bila ta odvisna od vsakokratne vlade ali ministrov, je v okviru današnjega posveta o visokem šolstvu, ki poteka na Brdu pri Kranju, dejal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Golobič. Avtonomija univerze mora biti bistveno bolje zagotovljena, saj minister in vlada ne morejo biti varuhi avtonomije, je dodal. Ta primer po njegovem mnenju kaže, da ima univerza na voljo mehanizme, s katerimi je v tem konkretnem primeru obvarovala svojo integriteto v točki, ko se je počutila ogroženo.

"Obvarovati je potrebno avtonomijo univerz" Opozoril je še, da se po drugi strani tudi kolegi iz vlade, ki so obenem profesorji, srečujejo s podobnimi situacijami, ko jih s strani visokošolske ustanove kdo pokliče z željo, da jim pri nečem pomagajo. "Seveda se bodo kolegi po izteku mandata vrnili v svoje okolje in to okolje jih bo očitno presojalo tudi po njihovi naklonjenosti, da kot državni funkcionarji na nek neformalni način ustanovam pomagajo pri razreševanju njihovih problemov," je pojasnil Golobič. Država mora biti pozorna na te zadeve in vse natančneje opredeljevati definicije, kako obvarovati avtonomijo, ki jo univerze potrebujejo.