Nedelja, 24. 5. 2026, 13.05
1 mesec, 2 tedna
Kristjani z binkoštmi zaključujejo velikonočni čas
Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov.
Kristjani 50. dan po veliki noči zaznamujejo binkošti, s katerimi se zaključuje velikonočni čas. S praznikom se spominjajo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve. V več evropskih državah praznujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan, zato je mogoče danes in v ponedeljek pričakovati povečan promet.
Po učenju Katoliške cerkve Sveti Duh skupaj z Očetom in Sinom tvori sveto Trojico, ki predstavlja enega Boga v treh različnih naravah.
Po binkoštih – pojem izvira iz grške besede pentekoste, petdeseti -– se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma začetka adventa. Na binkošti v cerkvah velikonočno svečo z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila zelene barve.
Eden od štirih največjih praznikov
Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. Med drugim v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan. Evangeličani, ki predstavljajo velik del kristjanov v omenjenih državah, binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.
Zaradi praznika v sosednjih državah je danes in v ponedeljek pričakovati povečano gostoto prometa od Hrvaške proti Avstriji in v smeri Italije.