KPK pri imenovanju Matoza za ministra in pri Lotriču ni ugotovila nasprotja interesov

S KPK so sporočili, da so zaključili več predhodnih preizkusov prijav, ki so vsebovale očitke o nasprotju interesov najvišjih nosilcev oblasti. Kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije niso ugotovili, zato so z obravnavo zadev zaključili.

Med drugim so obravnavali več prijav, ki so se nanašale na domnevne kršitve pri imenovanju Francija Matoza na funkcijo ministra. Med očitki so bile izpostavljene prijateljske in poslovne povezave med Matozem in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki ga je predlagal za funkcijo ministra.

"Ker pa ima v skladu z ustavo in zakonom o vladi predsednik vlade pristojnost predlaganja kandidatov za ministre, vendar o njihovem imenovanju ne odloča, je KPK ugotovila, da Janez Janša v primeru imenovanja Francija Matoza na funkcijo ministra za notranje zadeve ni imel odločevalske vloge, zato o nasprotju interesov v tem primeru ne moremo govoriti," so zapisali v sporočilu za javnost.

Franci Matoz je bil pred imenovanjem hišni odvetnik SDS in premierja Janeza Janše. Njegovo imenovanje na ministrsko funkcijo je bilo kljub tesni povezavi s premierjem Janšo presenečenje. Janša je v intervjuju za Novo24TV po vložitvi liste ministrskih kandidatov sicer dejal, da Matoza ni izbral zato, ker je njegov odvetnik, ampak zato, ker je operativno sposoben in na tem resorju potrebuje takšnega človeka.

Situacije, ki ustvarjajo sistemsko tveganje za nastanek nasprotja interesov

KPK v nadaljnjo obravnavo prav tako ni sprejela prijave glede Marka Lotriča, ki so jo prejeli aprila 2026. Ta se je nanašala na domnevno nasprotje interesov predsednika DS zaradi njegovega hkratnega opravljanja funkcije predsednika politične stranke, ki je po novem zastopana v DZ. Takšno hkratno opravljanje funkcije sicer v skladu z ustavo in zakonom o državnem svetu ni nezdružljivo, so spomnili. Foto: STA

Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad je maja v pogovoru za STA dejala, da so že aprila prejeli prijavo glede konflikta interesov predsednika DS Marka Lotriča. Prijavo pa so nato maja napovedali tudi v Levici. Lotriču so očitali prepletanje funkcij pri opravljanju najvišjih javnih položajev v času oblikovanja nove vlade ter ga pozvali k odstopu.

Lotrič je tedaj ocenil, da razlogov za njegov odstop ni. Funkciji sta združljivi, sam je "v prvo vrsto" postavil vodenje DS, na volitvah v DZ pa ni kandidiral, je izpostavil.

V konkretnem primeru torej na KPK niso ugotovili kršitev, ker ni prišlo do konkretnih odločitev, pri katerih bi bilo mogoče dokazovati nasprotje interesov. Opozarjajo pa, da takšne situacije ustvarjajo sistemsko tveganje za nastanek nasprotja interesov in zmanjšujejo zaupanje javnosti v neodvisnost ter nepristranskost državnih institucij. KPK zato pripravlja priporočila, kako takšna tveganja odpravljati, so še zapisali v sporočilu za javnost.

KPK v zadevi Ugljan ni ugotovila utemeljenega suma nasprotja interesov pri Golobu

Foto: STA KPK je zaključila tudi obravnavo sumov nepravilnosti nekdanjega premierja Roberta Goloba v povezavi z njegovim bivanjem na otoku Ugljan ter očitke o zlorabi sredstev določenih družb v državni lasti pri sodelovanju s podjetjem DC Limited. Komisija ni potrdila utemeljenega suma kršitev nasprotja interesov.

Kot so sporočili v današnjem sporočilu za javnost, iz znanih podatkov namreč "ni bilo izkazano, da bi Golob v uradnem položaju odločal ali vplival v korist povezanih oseb, pri čemer bi bil ustvarjen videz pristranskosti". "Zgolj dejstvo, da so se posamezniki družili v zasebnem času, zunaj uradnega delovanja takratnega predsednika vlade, pa je premalo, da bi lahko govorili o nasprotju interesov," so zapisali.