Sreda, 1. 7. 2026, 7.32
2 meseca, 2 tedna
Komisija DZ o vplivu koalicijske pogodbe na javne finance
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Fiskalni svet je oceno javnofinančnih posledic tega dokumenta objavil sredi junija.
Komisija DZ za nadzor javnih financ bo danes obravnavala oceno javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe aktualnih vladnih strank. To je pripravil fiskalni svet in v njej zapisal, da ima večina v koalicijski pogodbi zapisanih ukrepov pretežno negativen vpliv na javne finance.
Predsedniki strank SDS, NSi, SLS, Demokrati in Fokus so dokument z naslovom Koalicija za uspešno Slovenijo: Koalicijska pogodba za mandat 2026–2030 podpisali 21. maja. V njej so med drugim zapisani ukrepi v smeri razbremenitve dela in gospodarstva, poenostavitve administrativnih postopkov za državljane in podjetja, enakomernejšega razvoja regij, boja proti kriminalu in korupciji ter ustvarjanja stabilnega okolja za privabljanje domačih in tujih naložb.
Janša zagotavlja, da noben ukrep ne bo ogrozil javnofinančne stabilnosti
Fiskalni svet je oceno javnofinančnih posledic tega dokumenta objavil sredi junija. Ob tem je opozoril, da je mogoče natančno finančno ovrednotiti le približno desetino vseh načrtovanih ukrepov, in ti imajo pretežno negativen vpliv na javne finance. Medtem so številni napovedani ukrepi, ki bi lahko prispevali k bolj učinkovitemu delovanju države, večinoma splošne narave in brez jasne časovnice izvedbe.
Vlada Janeza Janše je odgovorila z zagotovilom, da noben ukrep ne bo ogrozil javnofinančne stabilnosti, finančni minister Andrej Šircelj pa je napovedal rebalans proračuna. Pri tem bo dinamika zniževanja primanjkljaja po njegovih besedah odvisna tudi od javnofinančnih posledic interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki sicer še ni uveljavljen.
V opoziciji so oceno fiskalnega sveta izkoristili za ostro kritiko gospodarskih načrtov nove vlade. Posebej kritični so do napovedane uvedbe socialne kapice in davčnih olajšav. Bojijo se, da bo izpad proračunskih prihodkov vodil v drastično krčenje javnih storitev, predvsem v zdravstvu in šolstvu.
