Komentar Jana Zobca nedopusten za ustavnega sodnika?

Časopis Finance je pred dnevi objavil komentar ustavnega sodnika Jana Zobca z naslovom "Demokratični socializem – ne, hvala", v katerem Zobec navaja razloge, zaradi katerih se mu manifest demokratičnega socializma ne zdi primeren model za izhod iz krize, v kateri je Slovenija. Vrednostna izhodišča, na katerih temelji ideologija demokratičnega socializma, med drugim piše Zobec, se v bistvenem razlikujejo od tistih, na katerih temeljijo ustava, evropska ustavnost in temeljni koncepti zahodne civilizacije.

Krivic Zobcu: Kot ustavni sodnik ne bi smel komentirati ideološko-političnih trendov Na sicer odmeven Zobčev zapis se je odzval nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki je v zasebnem pismu Zobcu izrazil mnenje, da ustavni sodniki ne bi smeli komentirati ideoloških in z njimi povezanih političnih trendov in stanja v državi. Po prepričanju Krivica njihovo ustavnopravno kvalificiranje "preprosto ni združljivo s funkcijo ustavnega sodnika."

Zobec je v odgovoru Krivicu napisal, da njegov komentar ne posega na področja, ki se jih mora ustavni sodnik izogibati, da ga pa Krivičev pogled na svobodo izražanja preseneča. Nič ni narobe s tem, da ustavni sodnik govori in piše o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo ustavnost, piše Zobec. Do tega, da ni tiho glede poraznega stanja družbe, navaja ustavni sodnik, čuti državljansko dolžnost, saj bi utišanje ustavnih sodnikov po njegovem mnenju osiromašilo javno razpravo, brez katere ni demokracije.

Zobec Krivicu: Vaša stališča bi pomenila izločitev ustavnih sodnikov iz javne debate "Bojim se, da bi Vaša stališča, če bi bila splošno sprejeta, pomenila izločitev ustavnih sodnikov iz javne debate", v odziv na pisanje nekdanjega ustavnega sodnika navede Zobec in dopiše, da je javna beseda že tako pod pritiski in da je zato preveč "inhibiranosti, samocenzure in pretirane politične korektnosti."

Finance so omenjeno korespondenco, ki je potekala 13. novembra, z dovoljenjem obeh, Krivica in Zobca, objavile danes.

Ustavni sodniki in samoomejevanje "Načeloma velja, da mora vsak, ne le ustavni sodnik, po načelu samoomejevanja paziti na to, da ne bi v javnosti vzbudil vtisa, da zna biti pristranski in da ne bi spravil v zadrego svojih kolegov na sodišču z ideološkimi mnenji," zadevo komentira Miro Cerar z ljubljanske pravne fakultete, ki sicer poudarja, da prispevkom Zobca in Krivica zaradi odsotnosti v zadnjih dneh ni sledil.

Da je treba svobodo izražanja razlagati široko, poudarja nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, a dodaja, da je stvar lahko problematična z vidika ravnanja sodnika, kadar ustavno sodišče odloča ali je pristojno odločati o neki stvari. Ustavni sodnik bi sicer moral biti pri tovrstnih nastopih nekoliko bolj zadržan, pravi Ribičič.

Kaj če se neko vprašanje pozneje znajde na ustavnem sodišču "Lahko si zamislimo primer, da bi prišlo čez čas do neke stranke za demokratični socializem in bi se na ustavnem sodišču obravnavalo vprašanje, ali je ta skladna z ustavo ali ne. To se potem rešuje ali bi se moralo reševati z izločanjem sodnikov iz takih zadev, česar pa je pri nas še vedno premalo," ocenjuje Ribičič.

Nasprotno stališče zastopa še en nekdanji sodnik ustavnega sodišča Tone Jerovšek, ki meni, da v konkretni situaciji ni nevarnosti, da bi se sodnik Zobec znašel v položaju, ko bi moral odločati o manifestu, ki je bil povod za njegovo pisanje. Tega pred ustavnim sodiščem namreč ni mogoče izpodbijati, pa tudi temeljni akt stranke, če bi ta kdaj nastala na podlagi takšnega manifesta, ne bi mogel priti pred ustavno sodišče, dodaja Jerovšek.

Sodnik kot intelektualec svoboden, a svoj nazor naj podredi ustavi Stvar sodnikove presoje je, koliko se bo pri svojih javnih nastopih samoomejil, razmišlja Ribičič, ima pa po njegovem takšna odločitev posledice za morebitno poznejše odločanje v zadevi. Več ko ima nekdo komentarjev, bolj se pojavlja vprašanje videza nepristranskosti, čeprav je lahko v resnici sodnik še vedno nepristranski, pravi Ribičič.

"Kot intelektualec je sodnik svoboden, o tistem, kar piše, ima lahko čisto prav, a od sodnika se pričakuje, da bo svoj svetovni nazor podredil ustavnim vrednotam, saj pretirano intenzivno izražanje določene politične ideologije zmanjšuje sodnikovo verodostojnost, za nameček pa s tem tudi druge ustavne sodnike postavlja pred neprijetno dilemo," je prepričan Cerar.

Jerovšek: Sodnik lahko piše o vrednostnih kriterijih Tone Jerovšek pa meni, da Zobec ni zašel v vsebinsko polje za sodnika spornega javnega nastopanja. "Ne vidim, v čem bi lahko gospod Zobec prišel v kolizijo s svojo vlogo ustavnega sodnika pri konkretnih sojenjih v prihodnje."

"Če gospod Zobec na splošno govori o pomenu ustave, in ne o konkretnem primeru v odnosu do ustave – tega namreč ni navajal –, lahko piše o vrednostnih kriterijih naše ustave ali tujih ustav ali o primerjalnih vidikih in podobnem."

V konkretnih primerih je komentiranje nedopustno Kot dodaja Jerovšek, je ustavni sodnik omejen v primeru konkretnega komentiranja nekih odločitev, ki bi dejansko lahko prišle na ustavno sodišče.

"Takšen primer bi bil na primer zakon o visokem šolstvu, za katerega mnogi mislimo, da je globoko protiustaven, pa bi neki sodnik izrazil podporo takšnemu stališču o protiustavnosti, pozneje pa bi isti sodnik sodil v tej zadevi."