Ko udari ambasador užitka trdih pesti

Z junaštvi nabit teden? Drži kot pribito. V Sočiju so ga s kolajnami in drugimi klenimi nastopi tlakovali zimski asi, udarno, in to v dobesednem pomenu, pa se jim je z odmevno promocijo države v Evropi pridružil še herojski Zoran Predin. A pozor, ne kot pesnik, pevec, poet in pritajeni ljubitelj slavnih štajerskih ikeban, temveč kot maestro pojočih pesti.

Krenil kot lokomotiva, frontalno usekal kot pošten možak Nekdanji upornik z usnjeno jakno iz mesta ob Dravi, ki se danes, prijetno zapreden v kokonski status umetnika, greje v Ljubljani ter tu in tam kaj odbrenka, je svoj borbeni talent izkazal na zadnji tekmi evropskega pokala, na kateri se je Olimpija udarila z gosti iz ukrajinskega Kijeva.

Povsem po pravici izzvan zaradi nepravičnega sojenja je srboriti Zoran urno, da je kaj, privihral na igrišče, kot dobro razgreta lokomotiva jurišno planil na portugalskega sodnika in mu po štajersko pripeljal eno zasluženo okoli ušes. Da bo ta vedel, s kom ima opravka.

Neobvladljiv jaki tok V hipu je postal viralna zvezda, njegov besni izraz in para, ki jo je puhal iz nosnic, sta zakraljevala na YouTubu, največji videoshrambi gibljivih sličic na svetu, svoj performans onkraj razumnega nadzora, o katerega umetniški vrednosti se mnenja v poznavalskih gremijih sicer še krešejo, pa pozneje hitel opravičevati, da ga je zaneslo.

Res je, videlo se je, hkrati s številnimi kraji po državi, ki so končno spet dobili elektriko, se je tudi v Zorana naselil neobvladljivi odmerek jakega toka in potem … No, saj veste, kako je, ko pravega možakarja, sploh če je v njem kanček Praslovana, ki je preplaval tisto rusko reko, zagrabi tista prava moška struja.

Skrbi ga za smaragdno trato in regrat A dovolj o Zoranu, ta v tem tednu namreč ni edini enfant terrible, ki v javnem prostoru zastopa štajerski konec. Nase je opozoril njegov stari košarkarski rival, nekdanji Železničarjev as pod koši in poznejši jugoslovanski košarkarski, danes pa politični reprezentant Pozitivne Slovenije, Peter Vilfan. "Odhajam, zapuščam Zorana Jankovića," je v začetku tedna dejal pobito, češ da milje okoli ljubljanskega župana kot postana kloaka beleži zasičenost z ovadbami in očitki o storjenih nečednostih.

Pa se je na koncu izkazalo, da Vilfana grize misel na bridko resnico. Revež ne prenese misli na to, da bi moral glasovati o parcelah v ljubljanskih Kosezah, katerih lastnik je njegov zet. Tem že nekaj časa grozi sprememba namembnosti in prav lahko se zgodi, da bodo postale zazidljive, na njih mestu pa bodo namesto romantičnega kozolca, okrog katerega poganjata smaragdna koseška trava in rahlo grenki, za spomladansko vitaminsko solato idealen domači regrat, že kmalu vzniknile čisto prave betonske kocke.

Dragonja prihaja na repete Država se počasi, a trmasto vendar postavlja na noge. Nove denarne injekcije, dobljene v rahli tajnosti na tujih trgih, dovajajo poceni in svežo kri v naš organizem, v mašinerijo se zlagoma vrača javno zdravje, k sebi pa bi kmalu lahko prišlo tudi gospodarstvo.

Nova poveljnica zdravstvenega resorja bo Alenka Trop Skaza, v oficirske škorenjce gospodarskega dela vlade pa bo podplatke vdel nekdanji farmacevt Metod Dragonja. Ki, mimogrede, na omenjeno funkcijo prihaja po repete, saj je to delo opravljal že pred 15 leti, takrat pod Janezom Drnovškom.

Oba, Trop Skazova in Dragonja menda bivata samostojno, brez stricev in tet, ki bi jima v ozadju vsiljevali svoje jedilnike, oba s smelimi programi, a vendar s pomembno medsebojno razliko. Alenka up našega zdravstva vidi v še več namenskega denarja, Metod pa bi raje vzel mačeto in sekal. Na svojem prihodnjem ministrstvu bi žagal na debelo, za tretjino. Panika? Ah, v državnem zboru prihodnji teden mu bodo že dali vetra.

Le kdo bi se branil sladkih radosti socializma "Vzemite nas, vzemite demokratični socializem," pred evrovolitvami sporoča sveže združeni trojček, v katerem so čar sobivanja pod nazivom Združena levica našli Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem in Stranka za trajnostni razvoj. No ja, dekleta in fantje morda niso izbrali najboljšega časa, saj so se z mamljivo ponudbo za trajen izlet v preteklost oglasili, ravno ko v državi po volji matere narave z občasnimi izpadi elektrike vsi po malem okušamo sladke radosti socializma.

A nič ne de, dajmo jim priložnost, saj nam ponujajo najboljšega od vseh mogočih socializmov, demokratičnega. Ponudba sicer poraja nekatera vprašanja filozofskega značaja, a o tem kdaj drugič.

Na zaslonu je poplesaval "J" Z zadnjimi soočenji pričevalcev se je, vsaj formalno, na ljubljanskem okrožnem sodišču ta teden končal lov na eno in edino resnico v zasebni zadevi Patria. Toži Janez Janša, tožen je Magnus Berglund, avtorju oddaje Resnica o Patrii, objavljeni na finski YLE. Kaj Janša očita Berglundu? To, da je skandinavski pinocchio.

Kot je znano, je prvaka opozicije v oddaji, ki govori o tem, kako naj bi finsko podjetje podmazovalo v Sloveniji, v najgloblje kanale duše zmotila objava znamenite črke J, ki je še in še poplesavala po malih zaslonih. Kdo ima prav in kdo malo manj, bo znano v naslednjem mesecu.

SDS bi morda morala na patentni urad Sicer pa v teh dneh ni aktiven le Janša, prav dobro miga tudi njegova stranka. Ne samo na ulici, kjer zbira podpise za referendum o arhivih, preteguje se tudi v državnem zboru. Po peti vloženi interpelaciji zoper ministre iz vladne ekipe bi se lahko SDS brez posebnih težav zglasila na patentnem uradu in pred konkurenco zaščitila omenjeni vzorec ravnanja.

Takšna previdnost ne bi bila odveč, sploh če vemo, da bodo kmalu volitve in kaj lahko se zgodi, da bo v novi parlamentarni sestavi neka druga opozicija v ne tako daljni prihodnosti poskušala rušiti interpelacijski rekord demokratske stranke.

Poseben dosežek pa bo v svoj vse bolj popisani itinerar slovenske politične krajine lahko zabeležil tudi Gregor Virant. Notranji minister, sicer pa daleč naokoli prvi mojster etike, tu mislimo predvsem verbalno, bo pred državnozborsko ogledalo po zaslugi nekdanjih zaveznikov stopil in se na ogled postavil še drugič v isti politični sezoni.

NSi in SLS kmalu na primae noctis Kdo ve, morda pa je vlaganje serijskih interpelacij za SDS del poljubezenske terapije, namenjene zdravljenju erotičnega odtegljaja, ki je nastal po pekočem razhodu z nekdaj partnersko NSi. Za tiste, ki jim je ušlo, prejšnji teden je prva dama krščanske stranke v pogovoru za enega od tednikov razgalila svoje dotlej tihe rane in povedala, kaj jo je žulilo in kaj ji ni dalo spati v partnerstvu na desnici.

A medtem ko je stara ljubezen še v postopku ohlajanja in jo občasno še tresejo krči trpke ločitve, se okoli NSi že smuka nov navihan snubec. Ni kdor si bodi, ima svojo stranko, ime pa mu je Franc Bogovič. Je pravi mali bogec z vnetljivo iskro v živahnih očeh, ki se mu, tako se zdi, tudi krepostni krščanski demokrati le stežka upirajo.

Zanimivo bo videti, ali bo po novem samska NSi ob pravem kmečkem kaveljcu lahko dolgo držala stran od skušnjave ali pa bomo kmalu, morda že pred evropskimi volitvami, poročali o tem, da se je na desnici zgodila nova poltena primae noctis.

Svetle prakse v deželi senčne demokracije Azerbajdžan. Beseda, ki ima verjetno v teh dneh v ušesih Evroslovenca Iva Vajgla kar pogost odmev. Očitek, ki ga mora poslušati, gre nekako takole: kot opazovalec na zadnjih volitvah v državi ob Kaspijskem morju, ki slovi po nekoliko senčni demokraciji, je malce preresno vzel pridevnik liberalniv kratici evropske skupine ALDE in se pustil postreči po domače.

Zgodba bi utegnila vsaj malo dišati po osmojenem, šepetajo v Bruslju, nekateri tudi že doma. Ne samo zato, ker je Vajgl volitve označil kot zgledne in ker naj bi v Zakavkazje potoval na tuje stroške, ampak tudi zato, ker naj bi tam izvajal nekakšne lobistične prakse. Uganili ste, politični rutiner vse zanika. Uganili ste še enkrat, to počne srdito. In da, uganili ste, verjetno to počne tudi zato, ker so za prvim ovinkom nove evrovolitve, na katerih bi se spet rad uvrstil med prvo osmerico.

Nikar nasvetov letečega krožnika Upamo samo, da si Vajgl za svetovalca v pripravah na obisk pisarne Martina Schulza, kjer naj bi kmalu branil svoje domnevno sporno postopanje, ne bo vzel Zorana Thalerja. Tega so, ponovimo že znano in tudi dokazano, pred leti kamere britanskih novinarjev pod krinko dobile dobesedno s prsti v olivnem olju. Prizor, ko se je dogovarjal za prvo izstavitev računa, s katerim bi zaokrožil dobro izpeljano sodelovanje pri sprejemanju nekega zakona, ostaja krepko zapisan v našem kolektivnem spominu.

Kot vemo, je Zoran pozneje uspešno pridobil status letečega krožnika, naj bomo doslednejši, odstopil je kar sam. Zgodbo je dokončno epilogiral pred tedni, ko je s tožilstvom podpisal pogodbo, v kateri kot ena od povedi nastopa tudi zapis: jaz, Zoran, priznavam krivdo.

Velenjčan kot dostojni naslednik celjskih goljufov Na Hrvaškem učinkovito, pri nas pa žal nekoliko manj zavzeto preganjani celjski goljufi, ki so danes raztepeni po različnih sanjskih deželah sveta, od Makedonije do ZDA, so vzornega posnemovalca končno dobili tudi doma. Na Šaleškem. Ni točno znano, ali je šel Velenjčan v uk h komu od slavnih Celjanov, je pa zato pri obrestnih računih, ki jih je spisal prejemnikom posojil, pokazal dovolj solidno znanje višje matematike, verjetno boljše od tiste, ki se je učimo v osnovni in srednji šoli.

Firbec, kako se stvari loteva 33-letnik, je zaščemel tudi kriminaliste, popasli so ga in ugotovili, da pobič res žanje uspehe. Od nekega siromaka naj bi mu z oderuškimi prijemi uspelo izmamiti 35 tisočakov, dodatno ga je želel stisniti še za novih 30 tisočakov.

Pojasnimo še, da je bil fante za poklic, ki ga je opravljal, primerno usposobljen. Izsiljeval je z grožnjami in fizično silo. Torej po metodi mainstreama, ki še vedno, vsaj v omenjenem poslu, precej prekaša številne prijeme new-aga, ki jih na trgu ponujajo preštevilni šarlatani.

Sumljivi župan, ki ni Zoran Janković Skoraj ne mine teden, da ne bi bil pod lupo modrih dečkov tudi kakšen župan. Ne prehitevajte in ne obsojajte vnaprej, tokrat ne gre ne za Zorana Jankovića, ne za Borisa Popovića in ne za Bojana Šrota. Zvezda tedna je Miran Vuk, županski neprofesionalec iz Zavrča, ki je obenem uspešen podjetnik in malodane usodni zaljubljenec v šport okroglega usnja.

Kakih 30 hiš so preiskali policisti – ne, Vukove niso vse, temveč le štiri od omenjenih –, župana pa naj bi dolžili, da je državni kasi z birokratskim slalomom in ponarejanjem listin povzročil odtegnitveni davčni sindrom, vreden kakih 200 tisoč evrov.

In najbolj zaželena storitev po novem je? Vuk ni bil sam, trdijo preiskovalci, pri manevru so mu izdatno pomagali tudi davčni svetovalci. Da, ni kaj, ob vsej prizadevnosti, s kakršno se država loteva pobiranja in izračunavanja davkov, tako za uspešno napoved, kateri bodo v prihodnje najbolj zaželeni poklici na trgu, res ni treba imeti ravno vedeževalskega daru.

Saj res, ste že preverili svoj informativni izračun nepremičninskega davka?