Četrtek, 2. 4. 2026, 17.05
1 mesec, 1 teden
Intervju
Kardiologinja, ki jo zanima veliko več kot le srce
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,84
"Pogosto mislimo, da za svoje telo delamo dovolj, a prostor za izboljšave je skoraj vedno na voljo," pravi Mirjana Sredojević.
Mirjano Sredojević, specialistko kardiologije in vaskularne medicine, zdravo življenje zanima že od najstniških let. V času specializacije je še bolj začutila potrebo, da bi paciente obravnavala na drugačen način, bolj celostno, z enim samim ciljem: da bi dlje živeli kakovostno. Nedavno je zato odprla najnaprednejšo kliniko za dolgoživost v širši regiji, kjer gre za novo paradigmo zdravja. "Znotraj nje ne zdravimo bolezni, temveč že v fazi manjših odklonov lahko poskrbimo za njihovo uravnovešenje," je poudarila naša sogovornica, ki je prepričana, da s tem lahko nadgradimo tradicionalno obravnavo pacienta, ki je usmerjena v kurativo. "Zakaj bi zamudili trenutek, ko lahko še marsikaj preprečimo," je dejala ob skrb vzbujajočem podatku, da v Evropi kar 12,5 odstotka življenja preživimo obremenjeni z boleznijo.
"V medicini dolgoživosti se vračamo nazaj k temeljem. Ti pa so življenjski slog. Prepričana sem, da si lahko v skupnosti s tem pomagamo, se spodbujamo, širimo zavedanje o pomenu preventivnega ukrepanja in izkušnje o kakovostnem življenju," pravi mlada zdravnica.
Po študiju medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani je Mirjana Sredojević v zadnjem letniku s skupino prijateljev iz fakultete za tri mesece odpotovala v Ugando in v ambulanti na podeželju opravljala delo splošnega zdravnika. Diplomirala je leta 2014, strokovni izpit opravila leta 2015 in leta 2016 začela specializacijo iz interne medicine. Leta 2018 se je usmerila v področje kardiologije ter specialistični izpit iz kardiologije in vaskularne medicine leta 2023 opravila s pohvalo. Poleg vodenja specialistične kardiološke ambulante se že dalj časa ob svojem delu posveča predvsem preventivni strani medicine oz. "longevity" medicini.Kaj vas je kot kardiologinjo spodbudilo, da ste se usmerili v medicino dolgoživosti? Radovednost?
Zdravo življenje me zanima že od najstniških let. Vedno sem na primer razmišljala o tem, kako lahko zdravo jem, se gibam in krepim umske sposobnosti. Ko sem postala zdravnica, sem preventivne pristope skušala vključevati, kolikor se je dalo, vedno pa sem si želela, da bi lahko paciente obravnavala bolj celostno.
Hkrati sem imela tudi osebni interes, saj sem čutila, da v mojem zdravju nekaj "ne štima". Ko pa sem šla v proces dolgoživostne diagnostike, so pri meni odkrili celiakijo, za katero prej nisem vedela. Koliko je še ljudi, pri katerih tlijo takšna prikrita obolenja, tiha kronična vnetja, s katerimi se naše telo bori desetletja, ne da bi za to vedeli, potem pa se čez deset, 15 ali 20 let izrazijo kot avtoimuna obolenja?
Skozi svoje delo in lastno izkušnjo sem začela poglobljeno raziskovati, kako lahko še bolj optimiziramo svoje stanje z drugačnimi, a še vedno znanstveno podprtimi pristopi. Ugotovila sem, da se tega v tujini že dobro zavedajo in so že zelo razviti v smeri medicine dolgoživosti. To je zaokrožilo mojo celotno sliko in ugotovila sem, da lahko to, kar že delam, združim z vsem, kar me še zanima.
Medicina dolgoživosti je trenutno velik trend – zakaj ravno zdaj, v tem času? Kaj se je spremenilo?
Najpomembnejši razlog je, da sta v zadnjih letih znanost in tehnologija napredovali izredno hitro in imamo prvič v zgodovini na voljo z dokazi podprta orodja, s katerimi lahko danes staranje učinkovito in natančno spremljamo, merimo in usmerjamo.
Poleg tega v Evropi kar 12,5 odstotka življenja preživimo obremenjeni z boleznijo. To je posledica dejstva, da se življenjska doba podaljšuje, in to precej hitro, število let zdravega življenja pa žal ne. Kot je pokazala obsežna raziskava klinike Mayo, ki je zajela 183 držav članic Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), je pričakovana življenjska doba v Evropi 78,6 let, leta zdravega življenja pa 68,8. To povzroča številne težave, kot so preobremenjenosti zdravstvenega sistema in sistemov dolgotrajne oskrbe, ter pritisk na družine, ki skušajo ob delu in vzgoji otrok skrbeti še za bolne starejše sorodnike.
Pa lahko staranje res zaustavimo?
Ustavimo ne, upočasnimo da. Staranje je neizogibno, a naša biološka starost ni fiksna, temveč gre za dinamično komponento, na katero lahko vplivamo. Naša "uradna" starost je merjena kronološko, v letih, biološka starost našega telesa pa je lahko povsem drugačna. Biološko staranje namreč obsega številne procese, kot so skrajšanje zaščitnih konic kromosomov oziroma telomer, poškodbe DNK zaradi oksidativnega stresa, disfunkcija mitohondrijev, celična senescenca in številni drugi, ki dolgoročno vodijo v bolezen in propad organskih sistemov. Medicina dolgoživosti nam omogoča spoznati biološko starost človeka in jo spremeniti.
Če konkretno govoriva o "upočasnjevanju staranja", kaj od tega pa je dejansko znanstveno dokazano?
Veliko. V središču medicine dolgoživosti so izsledki najnovejših znanstvenih dognanj s področij gerontologije, genomike, epigenetike, metabolomike, nevroznanosti, imunologije, mikrobioma, regenerativne medicine, endokrinologije, nutrigenomike, kronobiologije, psihološkega in nenazadnje duševnega zdravja.
Nekateri izmed ključnih znanstvenih prebojev zadnjih dveh desetletij so odkritje epigenetske "ure" in biomarkerjev celičnega staranja, razvoj multimodalnega spremljanja bioloških procesov, možnosti napredne analitike metabolizma, mikrobioma in imunskega sistema ter razvoj kliničnega modela biološke starosti.
Čeprav medicina dolgoživosti sicer še nima lastne specializacije, se povsod po svetu vedno več zdravnikov zaveda, da bo za vzdržnost družbe kot take treba ta v prvi vrsti preventivni medicinski pristop vključiti v zdravstvo in zdravljenje, pravi Mirjana Sredojević.
Ampak vi greste še globlje, preverite tudi genetske predispozicije?
Da, ker poskušamo preprečiti odklone, je naša diagnostika tako globoka in natančna. Pogledamo na primer, kakšen je naš genom, kakšna je genetska predispozicija. Natančneje preiskujemo epigenom, ki deluje kot stikalo za vklop oziroma izklop genov, na katerega vplivajo okoljski dejavniki, prehrana in življenjski slog. Kaj se je morda aktiviralo, kaj "spi" in kaj bi bilo dobro "obrniti"?
Preverimo tudi stanje energije na celični ravni oziroma v kakšnem stanju so mitohondriji, kjer lahko odkloni v delovanju povzročijo manjšo zmogljivost človeka ali disfunkcijo določenega organskega sistema. Preverimo, kakšna je biološka starost človeka, ki se, kot sem že omenila, razlikuje od kronološke. Telo 50-letnika lahko deluje kot telo 15 let mlajšega človeka, pri nekom drugem pa kot telo 70-letnika. Tehnologija nam danes omogoča tudi, da preverimo, kakšna je dolžina telomer na kromosomih, ki nam pove, kako hitro se delijo celice, torej kako hitro se staramo.
Kako pa so ti pregledi videti v praksi in kdaj je pravi trenutek, da nekdo ukrepa?
Ko govorimo o dolgoživosti, ne gre samo za podaljševanje življenja. Pravi pomen se skriva v ozadju; da stremimo k želji po ohranjanju kakovosti življenja in vitalnosti pozno v starost. To je osnovno načelo klinike Carpe Diem Longevity.
Takšna preventiva je primerna za vsakogar, menim pa, da je optimalna starost od 35 let dalje. Cilj je, da pacienta spremljamo daljše obdobje, vsaj 12 mesecev. Ko enkrat začrtamo spremembe, spremljamo rezultate in po potrebi testiranja ponovimo.
Začnemo s poglobljenim diagnostičnim pregledom, krvnimi in ultrazvočnimi preiskavami, dodatno slikovno diagnostiko (kot sta slikanje CT in MR) ter analizo telesne sestave. V obravnavo bolnika je vključen širši nabor zdravnikov specialistov, na primer ginekolog, urolog, kardiolog, pulmolog, ORL, dermatolog, oftalmolog, radiolog, pa tudi kineziolog, nutricionist, psiholog in psihoterapevt. Po izkušnjah lahko namreč tudi psihološke težave vplivajo na naše fizično zdravje, zato je izrednega pomena, da se težav lotevamo tudi s tega vidika. Ko opravimo ta prvi sklop, s katerim dobimo poglobljen uvid v zdravstveno stanje človeka, nato v sodelovanju z vsemi specialisti pripravimo osebni načrt in predloge za spremembe pri posamezniku.
Kdo je bil vaš prvi pacient?
Triinštiridesetletni gospod. Ni imel izrazitih težav ali težjih kroničnih obolenj, prav tako ni jemal nobenih zdravil. Motivirala ga je želja, da bi izboljšal svoje stanje in ga obdržal daljši čas, zavedal se je, da ne funkcionira optimalno. Ugotovil je, da je še ogromno prostora za izboljšave, in v našem preventivnem programu je našel smisel.
Enotne šablone za vse pa ni. Poleg celostne obravnave človeka in poglabljanja v mikroraven je namreč prav personalizacija eno od osnovnih načel medicine dolgoživosti.
Cilj sprememb prilagodijo posamezniku in ga tudi spremljajo.
Slovenci radi dobro živimo, pa živimo tudi zdravo? Kako realna je ta slika?
Drži, da Slovenci radi dobro živimo, a tako kot drugod v razvitem svetu tudi pri nas narašča število kroničnih bolezni, ki so v veliki meri posledica življenjskega sloga. Življenjski slog je osnova za kakršnekoli trajnostne spremembe in tudi postavlja osnovne temelje dolgoživosti. Uvedba zdravil brez sprememb v ozadju ne bo prinesla uspeha.
Ob tem bi predvsem poudarila, naj vsak sledi želji po iskanju kakovosti v svojem vsakdanu. Vprašajmo se po prioritetah – kaj nam je najpomembnejše ter kako smo v to pripravljeni vlagati svoj čas in energijo? Vsakemu, ki je radoveden in ga zanima, v kakšnem zdravstvenem stanju je trenutno in kaj lahko še dodatno izboljša, lahko pomagamo.
"Normalno je, da ima javni zdravstveni sistem omejitve, tako v času kot v sredstvih, ki jih lahko namenimo pacientu. Sama sem se vedno spraševala, kaj lahko še dodatno naredimo in kako lahko presežemo te omejitve," je še izpostavila sogovornica.
Vaš dolgoročni cilj je Slovenijo postaviti na svetovni zemljevid dolgoživosti – zakaj menite, da imamo za to potencial in zakaj je to pomembno?
Slovenci veliko pozornosti namenjamo ohranjanju zdravja, zelo cenimo socialne vezi in družinske vezi, ki so pomembne pri dolgoživosti. Imamo vrhunske naravne danosti, čisto okolje, neintenzivno kmetijstvo in posledično kakovostno, svežo hrano. Imamo bogate gozdove in čisto vodo. Tu je še naša nacionalna ljubezen do športa, gora, rekreacije in vse to nas že postavlja na zemljevid dolgoživosti. Zdaj pa nam je v naši kliniki na voljo tudi medicinski pristop k dolgoživosti, ki je verjetno eden najsodobnejših v širšem srednjeevropskem prostoru, kar predstavlja pomemben dodatni korak k razvoju Slovenije v smeri evropskega centra dolgoživosti.
Prednost takšnega preventivnega pristopa osebno vidim v tem, da podaljšamo vitalni del našega življenja, dlje ostajamo aktivni del družbe in dlje lahko kakovostno preživljamo čas z ljudmi, ki jih imamo radi. S tem lahko zmanjšamo tudi pritisk na naš zdravstveni sistem, kar ima lahko pozitivne ekonomske učinke.
Kolikokrat pa slišite v ambulanti: "Takšne gene pač imam. Tudi moji starši so imeli to."?
Uh, tega je ogromno. Vendar pa velika večina našega genoma ni determinirana. Če bi govorili v odstotkih, zagotovo več kot 90 odstotkov. To pomeni, da lahko in tudi moramo sprejeti odgovornost za svoje zdravje, morda je prav to tudi glavni izziv. Že drži, da dobimo neko predispozicijo od svojih staršev, a to, ali se bo izrazila, je v veliki meri odvisno od nas, z izjemo redkih genetskih bolezni, na katere seveda ne moremo vplivati.
"Vsak človek je zgodba zase. Medicina prihodnosti bo temeljila na individualnem pristopu," je še poudarila Sredojević. "Čez deset ali 15 let se nam bo to, kar delamo danes, zdelo šele začetek."
Ampak danes veliko ljudi išče hitre rešitve, dodatke in terapije. Kako nevarna je lahko poplava informacij na spletu?
Zelo. Na spletu je res poplava informacij brez znanstvene podlage, hkrati poteka prodaja različnih metod in postopkov, ki obljubljajo marsikaj, a prav tako niso podprti z dokazi. V najboljšem primeru gre za "placebo" stvari, v najslabšem pa za stvari, ki so lahko nevarne in škodljive. Prav zato je pomembno, da se začne o dolgoživosti več govoriti tudi s strokovnega vidika.
Katere cilje v medicini dolgoživosti bi torej izpostavili kot najpomembnejše?
Podaljšanje zdravih let, kot je ohranjanje funkcionalnih sposobnosti ter fizične in mentalne kondicije; upočasnjevanje biološkega staranja, to je vpliv na telomere, DNK, mitohondrije, celično senescenco in druge procese; potem preprečevanje kroničnih bolezni, predvsem srčno-žilnih bolezni, diabetesa, nevrodegenerativnih bolezni, kot so demenca, Alzheimerjeva bolezen in Parkinsonova bolezen, ter kroničnih vnetnih procesov, hormonskih motenj, sarkopenije in upada kognitivnih funkcij. Skratka, optimizacija s poudarkom na izboljšanju telesnih, mentalnih, kognitivnih, čustvenih in socialnih zmogljivosti ter življenjskega sloga.
Mirjana Sredojević je izjemno delovna in aktivna tudi na področju raziskav. Starša sta ji vsadila prepričanje, da je treba v življenju trdo delati in vračati družbi.
