Torek, 2. 6. 2026, 11.04
2 meseca, 1 teden
Kirbiš Rojs: Imam 23-letne izkušnje s področja. Prikimal ji je tudi odbor.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,55
Monika Kirbiš Rojs gre na ministrstvo, ki so mu dodali še lokalno samoupravo, petič, ljudi in ekipo v precejšnji meri pozna.
Kandidatka za ministrico za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs je na matičnem odboru izpostavila svoje 23-letne izkušnje s področja, ki ga bo pokrivala. Napovedala je ukrepe za izboljšanje črpanja sredstev. Želi si tudi, da bi našli politično voljo za oblikovanje pokrajin. Sedež ministrstva bo v Mariboru. Matični odbor je njeni predstavitvi prikimal. Za je glasovalo devet članov, proti ni bil nihče. Tudi člani odbora so poudarili njeno strokovnost in izkušnje s področja, ki ga bo pokrivala.
Kirbiš Rojs je v svoji predstavitvi poudarila, da ima dolgoletne izkušnje s področja na državni in lokalni ravni, tako pri pripravi strateških dokumentov kot pri izvajanju kohezijskih projektov.
Trikrat do zdaj je bila državna sekretarka na področju kohezije in regionalnega razvoja. V času prejšnje vlade Janeza Janše je vodila delovno skupino za pripravo načrta za okrevanje in odpornost ter strateških dokumentov za večletno proračunsko obdobje 2021–2027.
Ljudi in ekipo v precejšnji meri pozna
Na ministrstvo, ki so mu dodali še lokalno samoupravo, gre tako petič, ljudi in ekipo v precejšnji meri pozna. Verjame, da bo ekipa dobra in da bodo dosegli zastavljene cilje.
Najbolj jo skrbijo razmere v proračunu, povezane z izvajanjem kohezijske politike v trenutnem obdobju. Podatki po njenih besedah kažejo, da smo na 20. mestu med članicami EU glede dejanskega črpanja. Sreča je, da je obdobje upravičenih izdatkov podaljšano do 31. decembra 2030, je ugotavljala.
Kirbiš Rojs je trikrat do zdaj bila državna sekretarka na področju kohezije in regionalnega razvoja.
Če so sredstva v letošnjem proračunu za izvajanje kohezijske politike zagotovljena, težave po njenih besedah nastopijo v letu 2027, saj prostih pravic porabe ni in projekti se ne morejo izvajati. Tudi za leta po tem je rezerviranih premalo sredstev. Slovenija se tako glede na sedanje stanje odpoveduje 218 milijonom evrov. Njena primarna naloga bo, da ta sredstva ne bodo izgubljena.
Kandidatko čudi, da se je črpanje zaustavilo, obenem pa so se delili "predvolilni bonbončki iz integralnih sredstev". Sama se je vedno zavzemala za to, da se najprej poskrbi za dobro izrabo evropskega denarja.
"V Sloveniji si glede na evropski okvir ustvarjamo dodatne ovire"
Kirbiš Rojs se zaveda, da je črpanje sredstev EU težje kot črpanje domačih sredstev. A v Sloveniji si glede na evropski okvir ustvarjamo dodatne ovire.
Sistem izvajanja kohezijske politike v Sloveniji je zelo centraliziran, obenem pa razdrobljen. Sama bi si želela, da se bolj začne zaupati lokalnim skupnostim in regijam ter uvede bolj samostojno upravljanje področja na regionalni ravni. Če bi imeli pokrajine, bi lažje in učinkoviteje črpali tudi sredstva EU, je prepričana.
Velike težave so še naprej z večjimi infrastrukturnimi projekti, kjer ponekod traja dlje od samega večletnega proračunskega obdobja, da se projekti sploh začnejo izvajati.
Župani in podjetja po besedah kandidatke za ministrico pravijo, da ne potrebujejo novih obrazcev in pravil, pričakujejo pa korektnost in hitrost izvajanja. Vse nepotrebne postopke bi bilo torej treba odpraviti, je dejala. Želela bi si med drugim tudi enoten portal za operativno izvajanje evropske kohezijske politike.
Za javne uslužbence napovedala obvezno kroženje po ministrstvih
Za večjo profesionalnost javnih uslužbencev je napovedala obvezno kroženje po ministrstvih. Uvedli naj bi tudi svetovalne pisarne oz. skupne projektne pisarne občin in gospodarskih združenj v pomoč prijaviteljem. Zavzema se tudi za letni ali večletni načrt razpisov.
Lokalne skupnosti se bodo morale, dokler ne bo pokrajin, med seboj povezovati, obvezno je tudi sodelovanje med občinami, gospodarstvom in raziskovalno sfero. Projekti morajo biti finančno vzdržni in zasledovati razvojne prioritete, je nanizala.
Na ministrstvu bodo programirali tudi porabo sredstev v naslednjem obdobju. Trenutno po njenih besedah kaže, da bo Slovenija v obdobju 2028–2034 v proračun EU vplačala od osem do devet milijard evrov, iz proračuna EU pa pridobila 5,4 milijarde. Ta razkorak naj bi pokrivali s centraliziranimi programi na ravni EU. Ti so zelo zahtevni, podjetja in drugi upravičenci se bodo morali nanje dobro pripraviti, je opozorila.
Treba je vzpostaviti kompetentno ekipo, ki bo temu dogajanju sledila, je povedala Kirbiš Rojs. Treba bo izvesti tudi delavnice z deležniki in v programiranje vključiti tudi gospodarska združenja.
Kirbiš Rojs: Vsaka regija mora imeti možnost razvoja
Na področju regionalnega razvoja je kandidatka izpostavila, da mora imeti vsaka regija možnost razvoja. Če se razvija samo center, država dolgoročno slabi, je bila jasna.
Slovenija je preveč centralizirana država in centraliziranost se še krepi. Zato je zagovornica uvedbe pokrajin, kar je tudi ena od prednostnih nalog nove koalicije. "Načeloma smo jim vsi naklonjeni, a do zdaj ni bilo dovolj politične moči, da bi projekt izvedli," je dejala.
"Zakonski osnutki so pripravljeni, čakamo na ustavno večino, da bo ta zakonodaja podprta," je dodala. Zaveda se, da bo treba glasove iskati zunaj koalicije.
S pokrajinami bi imeli po prepričanju Kirbiš Rojs tudi večjo politično stabilnost v državi, saj bi se določene funkcije države opravljale na regionalni ravni. Pri uvajanju pokrajin pa bo treba paziti, da se ne bo dogajala notranja centralizacija na regionalni ravni.
Dokler nimamo pokrajin, pa so za decentralizacijo po njenih besedah na voljo kratkoročne rešitve. Tako se je koalicija zavezala k selitvi javnih ustanov v druge dele Slovenije. Sedež ministrstva, ki ga bo vodila, bo tako v Mariboru, je napovedala in zagotovila, da bodo pri tej selitvi racionalni.
