Kampanje Black Cuba: Nika Kovač, društvo novinarjev, Danes je nov dan ...

Ustanovil ga je Simon Maljevac, ki pa se je kot ustanovitelj (lastnik) umaknil, še preden je pred štirimi leti postal minister prejšnje vlade. Zavod že od ustanovitve vodi znana politična aktivistka levice Nika Kovač, financiran je tudi iz tujine. V štirih letih vladanja koalicije Svobode, SD in Levice so se mu prihodki povzpeli na vrtoglavih 2.941.834 evrov, kažejo letna poročila, objavljena na portalu Ajpes. Pred tem je imel letno le simbolične prihodke, nekaj deset tisoč evrov. Za inštitut se razglašajo, da bi ustvarili vtis znanstvene institucije. Finančna poročila kažejo, da še nikoli niso nič porabili za plače, davke in prispevke. Pa tudi prihodkov od prodaje ali lastne dejavnosti nimajo. Kampanja takšnih zavodov je na meji škandala, povezanega z Black Cubom. Zakon namreč financiranje kampanj iz tujine prepoveduje, da bi preprečil vpliv tujih držav. 8. marec je primer vplivanja iz tujine. Od tam je denar. Zastonj kosil ni. 

Foto: Ana Kovač

V referendumskih kampanjah niso prvič. Za kampanjo pred referendumom o zakonu o vodah leta 2021 so prijavili 2.963 evrov stroškov, denar za poplačilo pa so pridobili, tako so trdili v poročilu po referendumu, z rednega računa, kamor je denar prihajal tudi iz tujine. V letu 2021 jim je Guerrilla Foundation iz Berlina nakazala 30 tisoč evrov in to pojasnila s tem, da so uspešno vodili postopek zbiranja podpisov za referendum. Računsko sodišče je, ko je to preverjalo, presodilo, da to ni kršitev zakona, ki prepoveduje financiranje kampanj iz tujine, ker so jim denar nakazali po kampanji.

8. marec je sodeloval tudi v kampanji o zakonu o RTV SLO, ko so za propagiranje politične čistke vrha RTV SLO Svobode, SD in Levice porabili 42.065 evrov. 3.340 evrov so morali nakazati v dobrodelne namene, ker je bil denar iz nedovoljenih virov. Na poseben račun za kampanjo so jim denar nakazale številne pravne osebe, ki so jih morali tudi razkriti. Kot je pokazal spisek nedovoljenih nakazil, sta največ podarili dve od podjetij Jožeta Godca in Aleša Mrše – obe podjetji sta prijavljeni na istem naslovu, podjetnika pa poznamo iz Iskre Dušana Šešoka.

Foto: zajem zaslona

Pri nakazilih pravnih oseb smo priča podobni luknji kot pri nakazilih iz tujine. Na rednem računu zavoda takšna nakazila, ki niso dopustna za stranke, referendumske in volilne kampanje, niso prepovedana, zanje pa ne moremo izvedeti. Če stroške kampanj poplačajo z denarjem z rednega računa, kar je pogost način plačevanja kampanj, se nedovoljen vir skrije in tudi ni več nedovoljen. 

Inštitut 8. marec je tokrat poseben račun za kampanjo odprl za referendum o spremembi zakona o preiskovalnih komisijah z motom ZA REF. KAMPANJO PROTI POLITIČNI POLICIJI. Pri izrazu politična policija gre za zlorabo terminologije, ki opisuje dogajanje v času socialistične diktature, a so ga Svoboda, SD in Levica kljub temu uporabljale pri zbiranju podpisov za ta referendum. Tudi to kaže povezanost. Bolj nevtralno je račun naslovil zasebni zavod, ki je državno financiran, in sicer Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja. Erar pokaže številna nakazila iz vlade in občin, večina iz časa prejšnje vlade, temu institutu:

Foto: zajem zaslona

Račun je zavod Danes je nov dan naslovil REFERENDUM O PARLAMENTARNI PREISKAVI. V kampanjo pred referendumom, kako bo parlament preiskoval izvršno oblast, in sicer funkcionarje, pa se je prijavilo celo Društvo novinarjev Slovenije (DNS). Tega zadnja leta sofinancira tudi država. DNS bo v kampanji še pri posvetovalnem referendumu, ali bi RTV-prispevek v celoti nadomestili s plačili iz proračuna, ki jih je že prejšnja vlada pred volitvami močno povečala s spremembo zakona o RTV Slovenija. S to spremembo bi moral proračun dodatno primakniti več kot desetino denarja, zbranega s prispevkom. Ob približno sto milijonih, ki jih letno dobijo s prispevki, bi proračun moral dodati še krepko več kot deset milijonov, so odločili. Le ob RTV-prispevku je kampanjo prijavil tudi Sindikat novinarjev Slovenije. Obe novinarski organizaciji združujeta številne novinarje različnih medijev, morali bi biti tudi različnih nazorov, da bi odsevali pluralnost družbe in zagotavljali poštenost in nepristranost obveščanja.

Spisek na portalu Ajpes trenutno odprtih računov za referendumske in volilne kampanje (za del ni jasno, za kaj so računi sploh odprti) je takšen: